Jedro

Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnjen v delu, v katerem je tožnik predlagal, da se toženki prepove ponovna registracija spornega vozila v marcu 2019, saj za zavarovanje tožnikove nedenarne terjatve glede na trditveno podlago zadošča v register vpisana prepoved odtujitve in obremenitve spornega vozila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženki prepovedalo odtujitev in obremenitev osebnega vozila znamke X z registrsko št. ... ter odredilo zaznambo te prepovedi v centralnem registru osebnih vozil. Sklenilo je še, da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja še 30 dni po pravnomočnosti. Predlog tožnika, da bi se toženki prepovedala ponovna registracija omenjenega osebnega vozila v marcu 2019 z zaznambo te prepovedi v centralnem registru osebnih vozil in pri pristojni upravni enoti, ter predlog za izrek denarne kazni v višini 30.000,00 EUR za primer kršitve te prepovedi, je zavrnilo. Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo.

2. Zoper zavrnilni del navedenega sklepa se je pravočasno pritožil tožnik. Strinja se sicer, da se v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi AJPS, vpiše le prepoved odtujitve in obremenitve osebnega vozila, ne pa tudi prepoved ponovne registracije, vendar poudarja, da je predlagal zaznambo te prepovedi tudi pri pristojni upravni enoti, kjer se opravlja registracija vozil. Zmotno je stališče sodišča, da začasna odredba z dodatno prepovedjo toženki, s katero bi se ji prepovedala ponovna registracija vozila v marcu 2019, onemogoča toženko pri njeni nadaljnji nemoteni uporabi vozila. Delna zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe je v nasprotju z ugotovitvami izpodbijanega sklepa, in sicer, da obstoji nevarnost, da bo toženka z nadaljnjim razpolaganjem s premoženjem onemogočila uveljavitev njegove terjatve, da je toženka vozilo odpeljala brez njegove vednosti ali soglasja in ga tudi uporablja proti njegovi volji, s čimer mu nastaja nepopravljiva škoda. Toženka sporno vozilo dnevno uporablja za zasebne in službene namene. V nekaj mesecih je naredila 17000 km, zaradi česar se močno zmanjšuje vrednost vozila. Če bo toženka vozilo nemoteno uporabljala še več let, se bo njegova vrednost močno znižala. S tem bo tožnikov 90% delež na skupnem premoženju mnogo manj vreden kot je na današnji dan. Sodišče nikjer ne pojasni, zakaj bi bilo treba ohraniti stanje, ki toženki omogoča nadaljnjo nemoteno uporabo vozila, sploh glede na to, da toženka za nakup vozila ni prispevala ničesar.

3. V odgovoru na pritožbo toženka nasprotuje pritožbenim navedbam in opozarja, da tožnik ni pojasnil, kakšna težko nadomestljiva škoda naj bi mu nastala v primeru, če sodišče toženki ne bi preprečilo ponovne registracije v marcu 2019. Ni pojasnil niti kako naj bi bila njegova terjatev v tem primeru onemogočena ali precej otežena niti na kakšen način naj bi bile zanj posledice v primeru registracije vozila v marcu 2019 hujše v primerjavi s posledicami za toženko v primeru njene nezmožnosti uporabe vozila v mesecu marcu 2019. Opozarja, da so pritožbene trditve o prekomerni rabi vozila in posledični izgubi vrednosti prepozne, zato jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Po določbi drugega odstavka 272. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

6. Sodišče prve stopnje je predlogu za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in toženki prepovedalo odtujitev in obremenitev spornega osebnega vozila znamke ter odredilo zaznambo te prepovedi v centralnem registru osebnih vozil, ker je tožnik za verjetno izkazal, da sporno vozilo sodi v skupno premoženje pravdnih strank in nevarnost, da bo toženka vozilo skrila, ga prodala ali kako drugače onemogočila, da bi tožnik prišel do poplačila svojega deleža. 7. Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnjen v delu, v katerem je tožnik predlagal, da se toženki prepove ponovna registracija spornega vozila v marcu 2019. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da za zavarovanje tožnikove nedenarne terjatve1 glede na trditveno podlago predloga za izdajo začasne odredbe zadošča v register vpisana prepoved odtujitve in obremenitve spornega vozila. Drugače povedano, že s prepovedjo odtujitve in obremenitve vozila bo dosežen namen zavarovanja tožnikove nedenarne terjatve. Pritožbene navedbe o prekomerni rabi spornega vozila, zaradi katere se posledično močno zmanjšuje njegova vrednost, so nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo tudi določbo 1. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ2, ki vpisa prepovedi registracije vozila v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi AJPES, ne predvideva. Ob robu pritožbeno sodišče še dodaja, da ZIZ prepoved registracije vozila (brez dovoljenja upnika) predvideva (le) v primerih, ko je vozilo zarubljeno (prim. četrti odstavek 81. člena ZIZ).

9. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker je odločitev o pritožbenih stroških postopka zavarovanja povezana z uspehom z glavnim zahtevkom (in potrebnostjo teh stroškov), je pritožbeno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ugotovitev, da vozilo spada v skupno premoženje pravdnih strank in da znaša delež tožnika 90%, delež toženke pa 10%. 2 Po kateri sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa 1. prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, na katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari ter vpis prepovedi v register iz tretjega odstavka 81. člena ZIZ (register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi AJPES)...