Jedro

Tožničina prošnja za dodelitev BPP z dne 9. 6. 2023 se ne nanaša na isti sodni postopek, kot njena prošnja z dne 21. 3. 2023.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 578/2023 z dne 9. 8. 2023, se odpravi in se zadeva vrne toženki v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 9. 6. 2023. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženka ugotavlja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP, in sicer je v zvezi z nepravdno zadevo, II N 130/2023, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, prosila za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji. Toženka se sklicuje na 4. alinejo prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter ugotavlja, da je bilo o smiselno enaki prošnji tožnice že pravnomočno odločeno. Toženka je namreč z odločbo, Bpp 265/2023 z dne 28. 4. 2023, tožnici dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v še neuvedenem postopku zaradi odločitve o varstvu, vzgoji, stikih in preživljanju mladoletnega otroka, na prvi stopnji, in sicer od 22. 3. 2023. Glede postopka izdaje osebne izkaznice za mladoletno hči je prošnjo zavrglo. Tožnica v prošnji z dne 9. 6. 2023 ne navaja, da bi se dejansko stanje kakorkoli spremenilo, tudi pravna podlaga je po ugotovitvi toženke ostala enaka, zato je prošnjo treba zavreči. 2. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Pojasnjuje, da je s prošnjo z dne 9. 6. 2023 zaprosila za dodelitev BPP v obliki odvetniškega svetovanja v nepravdni zadevi, II N 130/2023, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Drži, da je sodišče BPP tožnici na podlagi smiselno enake prošnje že ugodilo, vendar gre pri postopku, na katerega se nanaša predhodna prošnja, za nepravdni postopek, ki se pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu vodi pod II N 94/2023, ugotovitve organa o identiteti zadeve pa so zmotne. Tožnica je podlagi odločbe, št. Bpp 265/2023, začela postopek pod II N 94/2023, nato pa je bil pod II N 130/2023 vpisan nasprotni predlog. Toženka je zmotno štela, da gre za identično zadevo, o kateri je bilo že odločeno, in prezrla, da gre za dve sodni zadevi, pri čemer je za vsako od zadev treba odobriti BPP. Do zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (zlasti 27. člena ZBPP) je prišlo tudi iz razloga, ker toženka tožnici ni predstavila svojega naziranja o zadevi in tožnici pred izdajo izpodbijanega sklepa ni omogočila izjave (146. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Izpodbijani sklep je posledično obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožnica predlaga, se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne v odločanje toženki. Zahteva tudi, da ji toženka povrne stroške upravnega spora.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

**K I. točki izreka:**

4. Tožba je utemeljena.

5. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev BPP, in sicer iz razloga, ker naj bi bilo o smiselno enaki prošnji tožnice že pravnomočno odločeno, tožnici pa je bila BPP že dodeljena. Tožnica v tožbi v bistvenem uveljavlja, da se prošnja ne nanaša na isti sodni postopek, za katerega ji je bila že dodeljena BPP, toženka je napačno ugotovila dejansko stanje ter nepravilno uporabila materialno pravo, ker tožnici ni omogočila izjave, pa je kršila tudi pravila postopka.

6. Skladno z določbami prvega odstavka 27. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma za vsako posamezno zadevo posebej. Pristojni organ za BPP lahko na predlog prosilca ali po lastni presoji dodeli brezplačno pravno pomoč tudi za več zadev skupaj, če so te medsebojno povezane zaradi istega dejanskega stanja (npr. kazenska in civilna-odškodninska zadeva) ali ker je od rešitve več zadev odvisna rešitev celotnega spornega predmeta (npr. motenje posesti in prenehanje služnosti).

7. V predmetni zadevi je nesporno, da je bila tožnici (na podlagi njene prošnje za dodelitev BPP z dne 21. 3. 2023) s toženkino odločbo z dne 28. 4. 2023 dodeljena redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v neuvedenem nepravdnem postopku zaradi odločitve o varstvu, vzgoji, stikih in preživljanju mladoletnega otroka, na prvi stopnji, od 22. 3. 2023. Kot izhaja iz (neprerekanih) navedb tožnice, je na podlagi tako dodeljene BPP tožnica na Okrožno sodišče v Novem mestu podala predlog za začetek ustreznega sodnega postopka, ki se pri omenjenem sodišču vodi pod II 94/2023. 8. Iz upravnega spisa zadeve dalje izhaja, da je tožnica dne 9. 6. 2023 pri toženki vložila novo prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedla, da prosi za dodelitev BPP za nepravdno zadevo, ki se pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu vodi pod II N 130/2023. Kot izhaja iz (neprerekanih) navedb tožnice in listin, ki so priloga tožbe, gre pri navedenem postopku za samostojen sodni postopek, ki je bil uveden na podlagi nasprotnega predloga A. A. - nasprotnega udeleženca v zadevi II N 94/2023. Da v zadevi II N 130/2023 ne gre za nepravdni postopek, uveden na predlog tožnice (za katerega je bila tej dodeljena BPP z odločbo z dne 28. 4. 2023), pač pa za samostojen sodni postopek, uveden na nasprotni predlog A. A., izhaja tudi iz izpisa iz sodnega vpisnika za omenjeno zadevo, napravljenega dne 9. 6. 2023, ki je del upravnega spisa zadeve.

9. Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da se tožničina prošnja za dodelitev BPP z dne 9. 6. 2023 ne nanaša na isti sodni postopek, kot njena prošnja z dne 21. 3. 2023, oziroma, da o tožničini prošnji za dodelitev BPP v zvezi z nepravdnim postopkom, ki se pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu vodi pod II N 130/2023, toženka z odločbo, št. Bpp 265/2023 z dne 28. 4. 2023, ni odločila.

10. Toženka je v zadevi napačno ugotovila dejansko stanje (toženkine ugotovitve o tem, da je bila tožnici BPP, za katero je zaprosila s prošnjo z dne 9. 6. 2023, že dodeljena, so zmotne) ter nepravilno uporabila materialno pravo (prvi odstavek 27. člena ZBPP). Razlogi za zavrženje tožničine prošnje na podlagi 4. alineje prvega odstavka 129. člena ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, posledično niso izkazani, s tem povezani tožbeni očitki pa so utemeljeni.

11. Utemeljeni pa so tudi tožbeni očitki o bistveni kršitvi pravil postopka. Iz 9. člena ZUP izhaja temeljno načelo upravnih postopkov (načelo zaslišanja stranke), skladno s katerim je treba, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek); organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek). Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. iz sklepa, X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015) izhaja, da se stranka lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. Vrhovno sodišče RS je hkrati opozorilo, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve. Namen pravice do izjavljanja je namreč zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa. Na to odločitev pa, poleg pravno relevantnih dejstev, vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo upravni organ uporabil in kako jih bo razlagal. 12. V predmetni zadevi toženka tožnice pred izdajo izpodbijanega sklepa ni seznanila s svojim naziranjem glede identitete med njenima prošnjama za dodelitev BPP, kot tudi ne s pravnimi podlagami nameravane odločitve, tožnici pa tako tudi ni omogočila, da bi se glede teh izjasnila. Tudi ob upoštevanju okoliščin predmetne zadeve, v kateri je do napačne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava bržkone prišlo prav zato, ker tožnici pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost pojasniti, da med njenima prošnjama za dodelitev BPP ni identitete, sodišče sodi, da je toženka v postopku izdaje izpodbijanega sklepa kršila tudi tožničino pravico do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

13. Sodišče je po povedanem tožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

14. Sodišče v predmetni zadevi glavne obravnave ni opravilo, in sicer v skladu z prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. V zadevi je bilo namreč že na podlagi tožbe, izpodbijanih aktov ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

15. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZUS-1 v zadevi odločilo po sodniku posamezniku.

**K II. točki izreka:**

16. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška družba, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za 22% DDV (odvetniška družba je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Priznane stroške mora toženka tožnici plačati v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), če zamudi, pa ji gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika).