Jedro

Posvet in seznanitev z zadevo je po naravi stvari vključen v procesno dejanje, ki tej storitvi sledi. V obravnavanem primeru je sporno ali predstavlja posvet s stranko v okviru inšpekcijskega postopka samostojno dejanje ali pa je to dejanje vključeno v pritožbo zoper sklep. Po presoji sodišča gre za dve ločeni samostojni storitvi in tudi za storitev, ki je bila v danem primeru potrebna. Napačna je interpretacija inšpekcijskega in tudi pritožbenega organa, da v danem primeru posvet s stranko v okviru inšpekcijskega postopka ni samostojna storitev in ne more biti zaračunana, če ni vključena v posebno tarifno številko, v predmetni zadevi je to tarifna številka 29 OT „Postopki pred kontrolnimi in inšpekcijskimi organi“.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, točka 1 izreka sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport 20102-074-2016 z dne 7. 3. 2017 se v zavrnilnem delu odpravi in zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport (v nadaljevanju Inšpektorat) tožnici priznal 142,80 EUR priglašenih stroškov postopka, ki se tožnici izplača v roku 30 dni od dneva dokončnosti tega sklepa v breme Inšpektorata. Višje priglašeni stroški v višini 46,65 EUR pa se zavrnejo. Drugi stroški v postopku izdaja tega sklepa niso nastali. Pritožbeni organ je pritožbi tožnice zoper sklep Inšpektorata o ustavitvi postopka 20102-074-2016 z dne 2. 6. 2016 (v nadaljevanju sklep z dne 2. 6. 2016) ugodilo in navedeni sklep razveljavilo ter zadevo glede povrnitve stroškov postopka vrnilo v ponovno odločanje. Na poziv Inšpektorata je tožnica 20. 1. 2017 priglasila stroške postopka, med drugim tudi stroške posveta s stranko tekom inšpekcijskega postopka v višini 50 točk po tarifni številki 39, 1. točke po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT). Na podlagi drugega odstavka 31. člena Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) se v primeru, če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZIN, trpi stroške inšpekcijskega postopka organ. Na podlagi drugega odstavka 113. člena Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se v primeru, če se postopek konča za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa. V konkretnem primeru gredo torej stroški izrednega inšpekcijskega nadzora in stroški pritožbe zoper sklep inšpektorata z dne 2. 6. 2016, v breme inšpekcijskega organa. Na podlagi prvega odstavka 14. člena Pravilnika o stroških v upravnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik) se za pooblaščence, ki so odvetniki, stroški odmerijo po OT. Uradna oseba mora preveriti ali so priglašeni stroški v skladu z OT. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jo določa OT; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža. Inšpektorat je tožnici priznal stroške za pritožbo zoper sklep z dne 2. 6. 2016 po 5. točki tarifne številke 28 OT v višini 250 točk, kar ob vrednosti točke po 13. členu OT v višini 0,459 EUR znaša 114,75 EUR in priglašene izdatke po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 2% od 114,75 EUR, kar nanese 2,30 EUR, skupaj torej 117,05 EUR. Na ta znesek je priznal še 22,00% DDV, ker je odvetniška družba zavezanka za DDV, kar ob znesku DDV v višini 25,75 EUR skupaj znese 142,80 EUR.

2. Višje priglašeni stroški v višini 22,95 EUR za posvet s stranko, 0,46 EUR administrativnih stroškov in 5,14 EUR DDV, skupaj 28,55 EUR, pa je zavrnil. Tožnica je priglasila stroške posveta s stranko tekom inšpekcijskega postopka v višini 50 točk po tarifni številki 39.1. točke po OT, za katere pa Inšpektorat ugotavlja, da po vsebini niso določeni v tarifni številki 29 OT, ki se nanaša na inšpekcijske postopek in jih kot take zato ne more priznati. Zato jih je potrebno v celoti zavrniti. K temu se prišteje še zavrnitev 0,46 EUR, kar je razlika priglašenih stroškov za izdatke po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 2% in 5,14 EUR, kar je razlika priglašenih stroškov DDV. Prav tako je Inšpektorat zavrnil priglašeni strošek upravne takse v višini 18,10 EUR za pritožbo zoper sklep, saj je ugotovil, da upravna taksa v višini 18,10 EUR ni bila plačana.

3. Pritožbeni organ je pritožbo tožnice zavrnil in v obrazložitvi navedel, da se strinja s stališčem Inšpektorata, da posvet s stranko ni samostojna storitev, če je opravljena v okviru določene zadeve in je kot taka všteta v drugo tarifno številko, pri čemer se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, I CP 375/2012 z dne 8. 8. 2012, kar pojasni. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je imela tožnica tekom celotnega inšpekcijskega postopka istega pooblaščenca, ki je tudi vložil pritožbo zoper sklep z dne 2. 6. 2016. Iz navedenega izhaja, da je bil pooblaščenec z navedeno zadevo podrobno seznanjen in ni bil potreben dodaten posvet, kot samostojna storitev, kot ga predvideva tarifna številka 39.1 OT. Pritožbeni organ tudi meni, da je v konkretnem primeru posvet s stranko sestavni del pritožbe zoper sklep o ustaviti postopka (sklep z dne 2. 6. 2016), ki je bil s strani Ministrstva s sklepom 021-23/2016 z dne 6. 12. 2016, delno razveljavljen. Posveta s stranko v konkretni zadevi zato ni mogoče šteti kot samostojno storitev, kar potrjuje tudi sodba I Cp 661/2016 z dne 20. 1. 2017 iz katere izhaja, da posvet, ki ga opravi odvetnik s stranko pred sestavo pritožbe ni samostojno opravilo, za katero bi bil odvetnik upravičen obračunati 50 točk po prvi alineji 1. točke tarifne številke 39. OT. Iz navedene sodbe izhaja opredelitev sodišča glede domnevne vezanosti sodišč in državnih organov na obvezne razlage Odvetniške zbornice Slovenije in opozorilo, da je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je OT podzakonski akt, ki ga Odvetniška zbornica Slovenije izda na podlagi javnega pooblastila, danega v 19. členu Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), v soglasju s pravosodnim ministrom. ZOdv pa določa, da je OT obvezna tako za sodišča, kot tudi za druge državne organe. Ne predpisuje pa, da je obvezno potrebno uporabiti tudi obvezno razlago OT, ki jo sprejme Odvetniška zbornica Slovenije. Slednje je določeno le v 19. členu OT, ki pa je presegel okvir javnega pooblastila, zato, kot še navaja sodišče, obvezne razlage OT, ki jo sprejme Odvetniška zbornica Slovenije brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu RS (tako kot OT), ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drug državni organ. Glede na navedeno je pritožbeni organ tožničino pritožbo zavrnil. 4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je 10. 3. 2017 prejela sklep 20102-074-2016 z dne 7. 3. 2017, s katerim ji je Inšpektorat priznal 142,80 EUR priglašenih stroškov postopka iz naslova pritožbe zaradi zavrnitve priznanja stroškov postopka, ni pa priznal priglašenih stroškov v višini 46,65 EUR iz naslova ustavljenega inšpekcijskega postopka (stroški posveta z odvetnikom med inšpekcijskim postopkom in stroškov upravne takse za pritožbo). Za takso, ki ni bila plačana, kar se je kasneje ugotovilo, tožnica ni zahtevala povračila. Na sklep z dne 7. 3. 2017 se je tožnica pritožila, toženka pa je 4. 5. 2017 pritožbo zavrnila in svojo odločitev obrazložila, da posvet s stranko ni samostojna storitev, če je opravljena v okviru določene zadeve in je kot taka všteta v drugo tarifno številko. V konkretnem primeru iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi bil posvet s stranko sestavni del pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka, ki je bil s sklepom z dne 6. 12. 2016 delno razveljavljen. V nadaljevanju se tožnica sklicuje na 1. člen, drugi odstavek 31. člena, prvi odstavek 28. člena ZIN in na drugi odstavek 113. člena ZUP. Na podlagi drugega odstavka 3. člena ZIN se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali posebnim zakonom, uporablja ZUP. Iz izpodbijanega sklepa, kot tudi iz odločbe toženke izhaja, da nimata pomislekov o potrebnosti posveta tožnice z odvetnikom oz. odvetniško družbo tekom inšpekcijskega postopka kot tudi o tem, da je bila storitev opravljena in zaračunana. V tem smislu dejansko stanje med strankam ni sporno. Dejansko stanje je sporno postalo šele z izdajo odločbe o pritožbi z dne 4. 5. 2017, po kateri naj bi bil posvet s stranko sestavni del pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka. Takšen zaključek nima temelja v resničnosti zadeve. Stroški posveta s stranko so nastali zaradi posvetovanja tožnika z odvetnikom tekom inšpekcijskega postopka. Pritožba je bila vložena zgolj zato, ker ti stroški s strani prvostopenjskega organa niso bili priznani. Šlo je za povsem dve ločeni storitvi: za posvet v času teka inšpekcijskega postopka, za katerega je tožnica priglasila stroške ob ustavitvi inšpekcijskega postopka in za kasnejšo pritožbo, ker prvostopenjski organ priglašenih stroškov posveta tožnici ni priznal. Nikakor pa posvet s stranko v inšpekcijskem postopku ni in ne more biti ne po vsebini ne upoštevaje časovno komponento sestavni del pritožbe zaradi nepriznavanja stroškov posveta. OT v 39. tarifni številki natančno določa, da lahko odvetnik oz. odvetniška družba storitve iz te tarifne številke 39 obračuna, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah. V tarifni številki 29, ki sicer ureja povračilo stroškov odvetniških storitev za postopek pred inšpekcijskimi organi pa, kot prvostopenjski organ sam pravilno ugotavlja, stroški posveta s stranko niso zajeti. Sodna praksa v zvezi s priznavanjem stroškov posveta s stranko v različnih postopkih, pri katerih ta storitev ni izrecno opredeljena v specifični točki OT, je obširna. Višje sodišče v Kopru je v zadevi VSK II Cp 48/2016 odločilo, da tarifna številka 39 OT obravnava storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. V konkretnem primeru se je tožnica tekom inšpekcijskega postopka posvetovala z izbranim odvetnikom oz. odvetniško družbo in gre za tako za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih storitvah, opredeljenih v stroškovniku, o čemer tudi ni dvoma. Tudi Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi VSL sklep II Cp 1485/2016 odločilo, da ima stranka pravico, da tekom celotnega postopka za zastopanje pooblastil odvetnika.

5. V odločbi toženka kot podlago za svoje utemeljevanje navaja sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VSL I Cp 375/2012, kjer pa je dejansko stanje drugačno in nerelevantno za predmetno zadevo, kar pojasni. Napačno pa je tudi ugotovljeno dejansko stanje v katerem toženka navaja, da je pooblaščenec tožnice vložil pritožbo zoper sklep in da iz tega izhaja, da je bil pooblaščenec podrobno seznanjen z zadevo in da zato ni bil potreben dodaten posvet. Ob tem pa se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Celju VSL I Cp 661/2016. Višje sodišče v Celju je priglašene stroške za posvet s stranko res zavrnilo, vendar je šlo za stroške za posvet s pridržano osebo pred narokom in pred sestavo pritožbe ter za sestavo kratkega dopisa. Poleg tega Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije skladno z 22. členom OT daje pojasnila in obvezno razlago o uporabi OT in je tudi že podal obvezno razlago o uporabi tarifne številke 39. Pojasnila Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije in obvezne razlage so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o stroških odvetniškega zastopanja. Odvetniška zbornica Slovenije je 24. 5. 2005 in 24. 1. 2016 soglasno sprejela sklep, da se storitve, kolikor niso zajete v drugih storitvah, ki so samostojne, obračunavajo posebej po tarifni številki 39 OT. Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije je 6. 12. 2005 sprejela sklep, da je posvet s stranko iz 1. točke 39 OT samostojna postavka, kolikor gre za storitev, ki je opravljena v razumnih mejah in je posvet potreben. S tem, ko tožena stranka tožnici ni priznala stroškov posveta s stranko po tarifni številki 39 OT, ker naj bi bili že zajeti v drugih storitvah odvetnika, je napačno uporabila materialno pravo in posledično napačno ugotovila dejansko stanje. Posvet je bil opravljen v času inšpekcijskega postopka in s kasnejšo pritožbo, zaradi nepriznavanja stroškov za posvet ni bil povezan. Tarifna številka 39.1 OT se tolmači tako, da gre za samostojno postavko. Po povedanem tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep v zvezi z odločbo pritožbenega organa odpravi in odloči, da se tožnici povrnejo stroški posveta z odvetnikom oz. odvetniško družbo v inšpekcijskem postopku, ki je bil ustavljen. Podrejeno pa predlaga, da naj sodišči tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa naj tožniku tudi presodi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se tožnica v tožbi sklicuje na sklep Višjega sodišča v Kopru II Cp 48/2016 z dne 1. 4. 2016, kjer je bilo odločeno, da tarifna številka 39 OT obravnava storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih storitvah, ker gre za samostojno storitev. Navaja pa tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1485/2016 z dne 10. 8. 2016 o tem, da ima stranka pravico, da tekom celotnega postopka za zastopanje pooblasti odvetnika. Nobena od navedenih sodb po vsebini ne poda opredelitve na ključno vprašanje ali je posvet s stranko vključen v drugo tarifno številko. V zvezi s tožbenimi navedbami, da posvet s stranko v inšpekcijskem postopku ni in ne more biti ne po vsebini, ne upoštevaje časovno komponento sestavni del pritožbe zaradi nepriznavanja stroškov posveta je potrebno poudariti, da je bil posvet s stranko opravljen v zvezi z zadevo in da ne gre za samostojno storitev s smislu tarifne številke 39 OT, kar toženka pojasni. Pojasni pa tudi stališče v sodbi Višjega sodišče v Ljubljani II Cp 3234/2013 z dne 19. 2. 2014. Iz upravnega spisa izhaja, da je imela tožnica tekom inšpekcijskega postopka istega pooblaščenca, ki je tudi vložil pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka z dne 2. 6. 2016. Pooblaščenec je bil torej z navedeno zadevo podrobno seznanjen in dodatni posvet, kot samostojna storitev, v smislu tarifne številke 39 OT, ni bil potreben. V konkretnem primeru ni izkazano, da gre za samostojno storitev, niti sicer tak posvet ne predstavlja samostojne storitve, saj je tožnica sama priglasila stroške posveta s stranko tekom inšpekcijskega postopka, iz česar izhaja, da so ti stroški zajeti že v okviru pritožbe zoper sklep Inšpektorata in so vključeni v nadomestilo za pritožbo po 5. točki tarifne številke 28 OT. V konkretnem primeru je posvet s stranko sestavni del pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka, ki je bil s strani ministrstva s sklepom z dne 6. 12. 2016, delno razveljavljen. Posveta s stranko v konkretni zadevi ni mogoče šteti kot samostojno storitev, kar potrjuje tudi sklep Višjega sodišča v Celju I Cp 66/2016 z dne 20. 1. 2017, kar pojasni. Ponovno se sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča RS glede vezanosti sodišč in državnih organov glede obvezne razlage OT podane s strani Odvetniške zbornice Slovenije. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da je toženka spregledala, da gre za dve različni odvetniški storitvi za stranko v dveh različnih, četudi povezanih zadevah. Prva storitev je posvet s stranko v okviru inšpekcijskega postopka 20102-074-2016, ki je potekal 2. 6. 2016, v katerem je toženka na podlagi prejete pobude preverjala domnevno neustrezno organizacijo vzgojno–izobraževalnega dela pri tožnici v šolskem letu 2015/2016 in da imajo učenci predmetne stopnje nemogoč urnik, kar podrobneje opiše. Tožnica pa se je tekom tega inšpekcijskega postopka s svojim pooblaščencem posvetovala o svojih pravicah in obveznostih glede vsebine, o kateri je tekel inšpekcijski postopek (organizacija pouka, izvajanje letnega delovnega načrta itd.). Na zapisnik, s katerim je bil postopek inšpekcijskega nadzora ustavljen, je tožnica priglasila stroške posveta z odvetnikom v višini 50 točk po OT. Očitno je, da je bil posvet tožnikce s pooblaščencem v postopku izrednega inšpekcijskega nadzora z dne 2. 6. 2017, povsem samostojna storitev. Več kot dva meseca po zaključku inšpekcijskem postopka, v katerem je bila edina storitev, ki jo je za tožnico opravil pooblaščenec posvet po tarifni številki 39 OT (priglašen v vrednosti 50 točk), pa se je izkazalo, da toženka priglašenih stroškov tožnici ne bo povrnila. Pritožba, ki jo je pooblaščenec v imenu tožnice vložil zoper zavrnitev (dopis inšpektorata z dne 9. 8. 2016), ni v ničemer vsebinsko povezana z inšpekcijskim postopkom in posvetom, ki je bil v njem dan, in za katerega je tožnica s pritožbo zahtevala povračilo. Pritožba zaradi zavrnitve povračila stroškov iz inšpekcijskega postopka, pred katerim se je tožnica tudi posvetovala s pooblaščencem, vendar o drugačnih vsebinskih vprašanjih kot tekom inšpekcijskega postopku, je povsem druga storitev pooblaščenca, ki se vsebinsko z ničemer ne navezuje na inšpekcijski postopek, pač pa gre za novo storitev, ki pa je bila potrebna zgolj zaradi zavrnitve zahtevka za povračila stroškov za posvet v postopku inšpekcijskega nadzora. Posvet tožnice z odvetnikom tekom inšpekcijskega postopka, ki se je nanašal na vprašanja organizacije pouka in izvajanje Letnega delovnega načrta ni in ne more biti sestavni del več kot dva meseca kasneje nudene storitve pritožbe zaradi zavrnitve zahtevka za povračilo stroškov iz inšpekcijskega postopka. Za storitve pritožbe zaradi zavrnitve zahtevka za povračilo stroškov iz inšpekcijskega postopka je bila sama vsebina inšpekcijskega postopka popolnoma irrelevantna. Še posebej je bilo tako upoštevano dejstvo, da med strankama nikoli ni bilo sporno, da je bil v času inšpekcijskega postopka posvet opravljen in je bil tudi potreben. V nadaljevanju navaja sodbo Višjega sodišča v Celju I Cp 661/2016, ki neposredno pritrjuje tožničine trditve. Posvet tožnice s pooblaščencem pred vložitvijo pritožbe ni bil samostojna storitev in kot tak ni bil nikoli posebej zahtevan. Na drugi strani je posvet tožnice s pooblaščencem v inšpekcijskem postopku edina in samostojna storitev, ki jo je pooblaščenec nudil tožnici v inšpekcijskem postopku glede vprašanj organizacije pouka in izvajanja Letnega delovnega načrta. Tožnica sodišču predlaga, da tožbi v celoti ugodi in toženki tudi naloži plačilo stroškov postopka.

8. Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo navaja, da v dopolnitvi stroškovnika odvetniške družbe z dne 20. 1. 2017, strošek posveta s stranko v znesku 22,95 EUR ni bil, ne vsebinsko, ne datumsko konkretiziran, iz česar smiselno izhaja, da se nanaša na opravila v zvezi s pritožbo. Iz dopolnitve stroškovnika ne izhajajo navedbe, ki jih navaja tožeča stranka v pripravljalni vlogi. Zato je bila sprejeta odločitev, da ni šlo za samostojno storitev, temveč za storitev, ki je že zajeta v pritožbi, kar je edina pravilna odločitev, saj v času odločitve druga dejstva in okoliščine niso bile znane. Iz upravnega spisa izhaja, da je imela tožnica tekom inšpekcijskega postopka istega pooblaščenca, ki je tudi vložil pritožbo. Pooblaščenec je bil z zadevo seznanjen in dodatni posvet, kot samostojna storitev v smislu 39 OT, ni bil potreben. V konkretnem primeru ni izkazano, da gre za samostojno storitev. Tudi sicer posvet ne predstavlja samostojne storitve, saj je tožnica sama priglasila stroške posveta s stranko tekom inšpekcijskega postopka, iz česar izhaja, da so ti stroški zajeti že v okviru pritožbe zoper sklep Inšpektorata in so vključeni v nadomestilo za pritožbo po 5. točki tarifne številki 28 OT. Tožena strank vztraja pri svojih dosedanjih navedbah in ponovno predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Tožba je utemeljena.

10. Tožnica s predmetno tožbo izpodbija sklep Inšpektorata RS za šolstvo in šport 20102-074-2016 z dne 7. 3. 2017 v zvezi z odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 021-23/2016/7 z dne 4. 5. 2017 glede stroškov postopka. Tožnica je v predmetni zadevi priglasila stroške v višini 189,45 EUR, tožena stranka pa ji je priznala zgolj povračilo stroškov v višini 142,80 EUR, višje priglašene stroške (46,65 EUR) pa je z izpodbijanim sklepom zavrnila. Med strankama ni sporno, da je tožnica 20. 1. 2017 priglasila tudi stroške, nastale v postopku inšpekcijskega nadzora 20102-074-2016, med drugim tudi stroške posveta s stranko tekom inšpekcijskega postopka v višini 50 točk po točki 1 tarifne številke 39 OT. Sporno pa je ugotovljeno dejansko stanje in razlaga tarifne številke 39 OT, po kateri lahko odvetnik storitve obračuna, če te niso zajete v drugih tarifnih številkah. V tarifni številki 29 OT, ki ureja povračilo stroškov odvetniških storitev za postopek pred inšpekcijskimi organi, pa stroški posveta s stranko niso zajeti. Sporno vprašanje med strankama je, ali je bil predmetni posvet s stranko (v inšpekcijskem postopku) samostojna storitev odvetnika ali ne, sporna je razlaga tarifne številka 39 OT v povezavi s tarifno številko 29 OT.

11. Na podlagi drugega odstavka 31. člena ZIN se v primeru, če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZIN, trpi stroške inšpekcijskega postopka organ. Na podlagi drugega odstavka 113. člena ZUP pa v primeru, če se postopek konča za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jo določa OT. V konkretnem primeru gredo torej stroški izrednega inšpekcijskega nadzora in stroški pritožbe zoper sklep inšpektorata z dne 2. 6. 2016 v breme inšpekcijskega organa, kot je to pravilno navedel že inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Na podlagi prvega odstavka 14. člena Pravilnika pa se za pooblaščence, ki so odvetniki, stroški odmerijo po OT. V predmetni zadevi je tožnico zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik oz. odvetniška družba.

12. Sodišče pritrjuje inšpekcijskemu organu, da je posvet in seznanitev z zadevo po naravi stvari vključen v procesno dejanje, ki tej storitvi sledi. V obravnavanem primeru je sporno ali predstavlja posvet s stranko v okviru inšpekcijskega postopka samostojno dejanje ali pa je to dejanje vključeno v pritožbo zoper sklep z dne 2. 6. 2016. Sodišče se strinja s tožnico, da so dejansko nastali stroški posvetovanja tožnice z odvetnikom tekom inšpekcijskega postopka. Pritožbo pa je tožnica vložila, ker stroškov, ki jih je priglasila ob ustavitvi inšpekcijskega postopka prvostopenjski organ tožnici ni priznal. Tudi po presoji sodišča gre za dve ločeni samostojni storitvi in tudi za storitev, ki je bila v danem primeru potrebna. Da gre za potrebne stroške pa po mnenju sodišča ne vpliva ugovor toženke, da je tožnico v inšpekcijskem postopku in v postopku pritožbe zastopal isti odvetnik, ki je bil z zadevo seznanjen. Po presoji sodišča je napačna interpretacija inšpekcijskega in tudi pritožbenega organa, da v danem primeru posvet s stranko v okviru inšpekcijskega postopka ni samostojna storitev in ne more biti zaračunana, če ni vključena v posebno tarifno številko, v predmetni zadevi je to tarifna številka 29 OT „Postopki pred kontrolnimi in inšpekcijskimi organi“. Iz tarifne številke 39 OT izhaja, da lahko odvetnik storitve iz tarifne številke 39 OT obračunava, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Posveti, nasveti in mnenja pa so v okviru tarifne številke 39 OT zajeti v točki 1. V tarifni številki 29 OT, ki ureja povračilo stroškov za odvetniške storitve za postopek pred kontrolnimi in inšpekcijskimi organi, pa stroški posveta s stranko niso zajeti, kar med strankama ni sporno.

13. Prvi odstavek 19. člena OT, za sprejem katere ima Odvetniška zbornica Slovenije podlago v 19. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv) določa, da daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi OT Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije. Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije v smislu prejšnjega odstavka, so v smislu procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških.

14. Upravni odbor Odvetniške zbornice je 9. 2. 2016 v zvezi z razlago 1. točke tarifne številke 39 OT podal obvezno razlago, po kateri posvet s stranko pomeni samostojno storitev in se kot taka šteje tudi, kadar je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, razen kadar je storitev posveta izrecno zajeta v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT. Ker iz tarifne številke 29 OT ne izhaja, da bi bila v njej izrecno zajeta storitev posveta s stranko, je odločitev inšpekcijskega organa, da tožnici ne prizna stroškov za posvet z odvetnikom v inšpekcijskem postopku in seznanitvi z zadevo po 1. točki tarifne številke 39 OT, v nasprotju z Obvezno razlago OT, ki jo je sprejel Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije.

15. Ker je bilo tako v obravnavani zadevi v točki 1 izreka izpodbijanega sklepa v zavrnilnem delu napačno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje, je sodišče izpodbijani sklep v točki I izreka v zavrnilnem delu odpravilo podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek. Na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 je inšpekcijski organ vezan na pravno mnenje in stališča sodišča. V ponovnem postopku naj inšpekcijski organ upošteva predhodno navedeno razlago tarifne številke 39 OT (točka 1) v povezavi s tarifno številko 29 OT.

16. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

17. Ker gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje je sodišče na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odločalo po sodnici posameznici.

18. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV znaša 347,70 EUR.