Jedro

Odpira se vprašanje, kako je za pravilno uporabo drugega odstavka 101. člena ZUP in za prenos roka na prvi naslednji delavnik potrebno razlagati zakonski pogoj „da se pri organu ne dela“. Sodna praksa jasne razlage zaenkrat še ni ponudila. Gre za širok pojem, ki lahko obsega različno organizacijo in različne načine dela. Kadar določena policijska enota tudi ob vikendih izvaja svoje naloge in pooblastila, gre v širšem smislu gotovo pritrditi, da tudi takrat opravlja delo. Vendar, ko je zakonsko dikcijo potrebno razlagati v povezavi z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, pa jo je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno razlagati ožje, in sicer na način, da mora biti delo organizirano tako, da ima upravičenec do sodnega varstva možnost pravno sredstvo oddati neposredno pri prekrškovnem organu, ne da bi bil pri tem omejen s klicem na interventno telefonsko številko za nujne primere.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo zahtevo za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o zavrženju napovedi zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku zaradi prekrška po osmem odstavku 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1). Odločilo je še o stroških postopka in je storilki naložilo plačilo sodne takse v znesku 50,00 EUR.

2. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilka sklep prekrškovnega organa prejela dne 30.12.2020, medtem ko ga je njena zagovornica prejela dne 8.1.2021 in je glede na zadnji prejem rok za vložitev zahteve za sodno varstvo potekel v soboto dne 16.1.2021, ko je prekrškovni organ delal, zahtevo za sodno varstvo pa je storilka po zagovornici vložila priporočeno na pošti dne 18.1.2021, kar je po poteku roka.

3. Zoper sklep se pritožuje storilka po zagovornici iz vseh pritožbenih razlogov in uveljavlja, da prekrškovni organ Policijska postaja Dolenjske Toplice v soboto, ko je iztekel rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, za stranke ni dostopen, saj nimajo organizirane dežurne službe in je navzočnost policistov zgolj naključna, zato storilka tega dne pri prekrškovnem organu zahteve ni mogla vložiti, niti je ni mogla vložiti na pošti, ki je v Dolenjskih Toplicah v soboto zaprta. Prilaga elektronski dopis načelnika policijske postaje, iz katerega izhaja, da Policijska postaja v Dolenjskih Toplicah uradno nima predvidenega delovnega časa, da so policisti med vikendom ponavadi prisotni vsaj med 6.00 in 02.00 uro in se stranke tudi med vikendom lahko zglasijo osebno, ker pa nimajo organizirane stalne dežurne službe, je pred vhodom v policijsko postajo na vidnem mestu objavljeno obvestilo, da so policisti na terenu in naj stranke v nujnih primerih pokličejo interventno številko 113; v takem primeru OKC PU Novo mesto obvesti njihovo patruljo, ki se zglasi do stranke na postaji.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede rokov v hitrem prekrškovnem postopku prvi odstavek 58. člena Zakona o prekrških (ZP-1) napotuje na smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Prenos roka na prvi naslednji delavnik ureja določba drugega odstavka 101. člena ZUP. Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije, ali dela prost dan v Republiki Sloveniji, ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika. V primerih, kadar je v hitrem prekrškovnem postopku rok za vložitev pravnega sredstva iztekel na soboto, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v številnih odločbah (na primer Sodba IV Ips 59/2007, Sklep IV Ips 74/2010, Sodba IV Ips 15/2015 in Sodba IV Ips 82/2015) že sprejelo stališče, da pogojev za prenos roka na prvi naslednji delavnik ni, če je prekrškovni organ, pri katerem bi bilo potrebno vložiti pravno sredstvo, na dan izteka roka delal. 6. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa opravilo telefonsko poizvedbo pri Policijski postaji Dolenjske Toplice in je dobilo odgovor, da policijska postaja dela tudi v soboto in da lahko stranke tudi na ta dan vložijo zahtevo za sodno varstvo, v kolikor pa ni nikogar na postaji, pa lahko pokličejo na 113, da pride nekdo od policistov in prevzame strankino zahtevo za sodno varstvo (uradni zaznamek na list. št. 19 spisa).

7. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa razpolagalo z vsebinsko enakim podatkom, ki ga uveljavlja tudi pritožnica. Sodišče prve stopnje si je ta podatek očitno razlagalo na način, da je prekrškovni organ na soboto delal in da pogoj za prenos roka ni bil izpolnjen (česar v sklepu sicer izrecno ni obrazložilo), medtem ko si pritožnica ta podatek razlaga ravno nasprotno in zatrjuje, da organizacija dela policijske postaje v soboto onemogoča ali vsaj otežuje oddajo pravnega sredstva na zadnji dan roka in da je zato pogoj za prenos roka na prvi naslednji delavnik izpolnjen.

8. Odpira se torej vprašanje, kako je za pravilno uporabo drugega odstavka 101. člena ZUP in za prenos roka na prvi naslednji delavnik potrebno razlagati zakonski pogoj „da se pri organu ne dela“. Sodna praksa jasne razlage zaenkrat še ni ponudila. Gre za širok pojem, ki lahko obsega različno organizacijo in različne načine dela. Kadar določena policijska enota tudi ob vikendih izvaja svoje naloge in pooblastila, gre v širšem smislu gotovo pritrditi, da tudi takrat opravlja delo. Vendar, ko je zakonsko dikcijo potrebno razlagati v povezavi z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, pa jo je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno razlagati ožje, in sicer na način, da mora biti delo organizirano tako, da ima upravičenec do sodnega varstva možnost pravno sredstvo oddati neposredno pri prekrškovnem organu, ne da bi bil pri tem omejen s klicem na interventno telefonsko številko za nujne primere.

9. Iz navedenega razloga je višje sodišče sprejelo pritožbeni argument kot utemeljen in se strinja s pritožnico, da je storilka pri uveljavljanju sodnega varstva lahko bila onemogočena ali vsaj ovirana pri oddaji zahteve za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa na zadnji dan roka, ki je iztekel na soboto. Ker pa sodišče prve stopnje tega ni prepoznalo in je odločilo, da pogoj za prenos roka na prvi naslednji delavnik ni bil izpolnjen, je bila v obravnavanem primeru kršena določba prvega odstavka 58. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 101. člena ZUP, storilki pa je bila kršena tudi pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

10. Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in je izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V novem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo zahtevo za sodno varstvo šteti kot pravočasno vloženo in bo o njej moralo odločiti ter preizkusiti, ali je prekrškovni organ ravnal pravilno, ko je napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku zavrgel iz razloga, da niti Odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID 19 na območju Republike Slovenije, niti Sklep Vlade Republike Slovenije o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (Ur. l. 167/2020), nista prekinila teka roka za vložitev (napovedi) zahteve za sodno varstvo.