Jedro

Sodišče je pritožbo zoper zamudno sodbo po vsebini pravilno obravnavalo tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za odgovor na tožbo, ki bi lahko preprečil izdajo zamudne sodbe. Prva tožena stranka je namreč navedla, da se na postopek zaradi bolezni (covid) ni uspela ustrezno odzvati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo prve tožene stranke, naslovljeno kot pritožba zoper zamudno sodbo.

2. Proti takšni odločitvi se pritožuje prva tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico.

Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je bila toženkina pritožba (vloga) vložena 16. 9.2022. Vlogo (pritožbo) je namreč prva toženka vložila 15. 9. 2022, ko je bila vloga sestavljena.

Prva toženka tudi ni bila pozvana, da predloži potrdilo o plačilu sodne takse po plačilnem nalogu z dne 21. 9. 2022. Prva toženka je zoper zamudno sodbo 15. 9. 2022 vložila pritožbo, ki je bila po vsebini tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče bi moralo razmejiti, ali gre za predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede vložitve pritožbe zoper zamudno sodbo ali za predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede odgovora na tožbo. V primeru, da je štelo, da je predlog za vrnitev prejšnje stanje nepopoln, bi sodišče moralo toženko pozvati, naj predlog ustrezno dopolni, ne le glede tega, da naj hkrati opravi zamujeno dejanje, ampak tudi v zvezi s tem, da konkretizira okoliščine v zvezi z zamudo roka in s tem v zvezi predlaga dokaze. Sodišče bi moralo drugi toženki kot pravnemu laiku nuditi pravno pomoč.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. O pritožbi je na podlagi določbe prvega odstavka 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločala sodnica posameznica.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Ljubljani v zadevi IV P 185/2022 22. 7. 2022 izdalo zamudno sodbo, ki je bila prvi toženi stranki osebno vročena 12. 8. 2022. Zoper sodbo je prva tožena stranka priporočeno po pošti 16. 9. 2022 vložila pritožbo. Skladno s prvim odstavkom 333. člena ZPP se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe, če v ZPP ni določen kakšen drug rok. 30-dnevni pritožbeni rok se je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, iztekel 15. 9. 2022, zato je pritožba, poslana priporočeno po pošti 16. 9. 2022, prepozna, in jo je prvo sodišče pravilno zavrglo (drugi odstavek 343. člena ZPP).

7. Prva tožena ne trdi, da je sodno takso za vloženo pritožbo po plačilnem nalogu z dne 21. 9. 2022 plačala, zato je brez učinka njeno pritožbeno zatrjevanje, da bi morala biti pozvana na predložitev potrdila o plačilu.

8. Sodišče prve stopnje je pritožbo zoper zamudno sodbo po vsebini pravilno obravnavalo tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za odgovor na tožbo, ki bi lahko preprečil izdajo zamudne sodbe. Prva tožena stranka je namreč navedla, da se na postopek zaradi bolezni (covid) ni uspela ustrezno odzvati.

9. ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da v primeru, da stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga. Stranka mora predlog vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. Če se predlaga vrnitev prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora stranka obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (četrti odstavek 117. člena ZPP). Iz sodnega spisa ne izhaja, niti pritožbeno ni sporno, da druga tožena stranka skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje zamujenega dejanja, torej odgovorila na tožbo ni vložila. Ker torej druga tožena stranka ni opravila zamujenega procesnega dejanja, torej ni vložila odgovora na tožbo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 120. člena ZPP njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno kot nedopusten zavrglo. V obravnavani zadevi tudi ni šlo za formalno pomanjkljivo vlogo, zaradi česar bi moralo sodišče prvo toženo stranko v skladu s 108. členom ZPP pozvati k dopolnitvi njenega predloga, kot to zmotno meni pritožba.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer prva tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa zato, ker odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve, zato ga ni mogoče šteti med potrebne stroške (155. člen ZPP).

1 V nadaljevanju ZPP.