Jedro

Zgolj dejstvo, da sta bila predmet cenitve dva ločena sklopa nepremičnin na različnih lokacijah in z različno namembnostjo, s čimer izvedenec in sodišče utemeljujeta priglasitev in priznanje nagrade za dve izvedenski mnenji, še ne pomeni, da je izvedenec opravil dve ločeni cenitvi. Sodna praksa sicer možnosti takega načina obračunavanja ne izključuje, vendar pa to ne more biti plod izvedenčeve lastne pobude, temveč mora biti tako delo z več samostojnimi nalogami opredeljeno že v sklepu o odreditvi izvedenstva.

Zahtevnost mnenja je odvisna zlasti od obsega dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da cenitev pripravi, kompleksnosti in vrste nepremičnin, ki so predmet cenitve ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na izvedenčevo delo.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se znesek 1.170,30 EUR nadomesti z zneskom 820,30 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu gradbene stroke A. A. za opravljeno delo odmerilo nagrado in stroške v skupnem znesku 1.170,30 EUR, ki se mu bodo v neto znesku izplačali iz sredstev založenega predujma predlagatelja v 45 dneh od pravnomočnosti sklepa.

2.Zoper sklep se glede priznane nagrade za zbiranje dodatne dokumentacije v znesku 51 EUR in priznane nagrade za izdelavo pisnega izvida in mnenja v zneskih 525 EUR ter 350 EUR pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12 . Navaja, da sodišče ni opredelilo, katero dodatno dokumentacijo naj bi izvedenec zbiral in proučeval, pri katerem organu naj bi to storil in ali zbrano sploh predstavlja dodatno dokumentacijo. V obrazložitvi so ob tem navedena le izvedenčeva pojasnila glede zahtevnosti izdelanega mnenja, iz česar ne izhaja nobena dodatna dokumentacija, zato mu sodišče teh 51 EUR ne bi smelo priznati. V zvezi z nagrado v znesku 525 EUR za izdelavo izvedenskega mnenja za prvi sklop nepremičnin nasprotni udeleženec meni, da ne gre za izdelavo zelo zahtevne cenitve, temveč za običajno in nezahtevno cenitev brez posebnosti. Sodišče tudi ni navedlo nobenih razlogov, zakaj je mnenje štelo kot zelo zahtevno, čeprav bi moralo svojo odločitev obrazložiti, da bi jo sploh imel možnost preizkusiti. Poudarja še, da je bila izvedencu naložena oprava ene cenitve, ki je sicer zajemala več nepremičnin, vendar izvedencu zaradi tega še ne pripadata dve nagradi, kot mu jih je priznalo sodišče. Do dodatne nagrade v znesku 350 EUR tako ni upravičen, saj je že zajeta v nagradi 525 EUR, ki mu jo je sodišče sicer nepravilno priznalo. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Izvedenec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in ponovno pojasnil sporne postavke svojega stroškovnika.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 12. 2023 postavilo izvedenca in mu naložilo, naj oceni tržno vrednost nepremičnin: parc. št. 1667 k.o. 0000, s stavbama št. 114 in 115, parc. št. 420/1, k.o. 0000, in parc. št. 420/11, k.o. 0000, s stavbo št. 61.

6.Izvedenec je skupaj z izvedenskim mnenjem predložil stroškovnik z dne 11. 3. 2024, o katerem je sodišče odločilo z izpodbijanim sklepom. Priglašeno nagrado in stroške je ocenilo kot skladne s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik3 ) in jih izvedencu v celoti priznalo v skupnem znesku 1.170,30 EUR (51 EUR za študij spisa po 2. točki prvega odstavka 37. člena Pravilnika, 51 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije po prvem odstavku 38. člena Pravilnika, 102 EUR za ogled 7. 2. 2024 po prvem odstavku 39. člena Pravilnika, 525 EUR za izvedensko mnenje za prvi sklop in 350 EUR za izvedensko mnenje za drugi sklop nepremičnin po prvem odstavku 40. člena Pravilnika ter 91,30 EUR za materialne stroške po prvem odstavku 49. člena Pravilnika).

7.Obrazložitev izdanega sklepa je skromna, vendar zadostna, da je sklep v izpodbijanem delu v povezavi s podatki v spisu mogoče preizkusiti. Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

8.Utemeljitev nagrade za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije se da razbrati iz 1. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer so povzeta izvedenčeva pojasnila, da je zbral in preučil do 100 strani dodatne dokumentacije, ki zajema podatke o lokaciji, stavbah, zemljišču, občinskem prostorskem načrtu in primerljivih nepremičninah. Mogoče je ugotoviti, za katero dokumentacijo gre, prav tako, da gre za dodatno dokumentacijo, ki je prej v spisu ni bilo, iz izvedenskega mnenja pa je nadalje razvidno, da je podatke iz te dokumentacije izvedenec tudi uporabil pri svojem delu. Priglašena nagrada iz tega naslova (v najnižjem znesku, ki ga predvideva Pravilnik) je bila izvedencu pravilno priznana in je nasprotni udeleženec s pritožbenimi navedbami ni uspel izpodbiti.

9.Utemeljeno pa pritožba uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je izvedencu za izdelavo izvedenskega mnenja priznalo dve ločeni nagradi v zneskih 525 EUR in 350 EUR. Zgolj dejstvo, da sta bila predmet cenitve dva ločena sklopa nepremičnin na različnih lokacijah in z različno namembnostjo, s čimer izvedenec in sodišče utemeljujeta priglasitev in priznanje nagrade za dve izvedenski mnenji, namreč še ne pomeni, da je izvedenec opravil dve ločeni cenitvi. Sodna praksa sicer možnosti takega načina obračunavanja ne izključuje, vendar pa to ne more biti plod izvedenčeve lastne pobude, temveč mora biti tako delo z več samostojnimi nalogami opredeljeno že v sklepu o odreditvi izvedenstva.4 V sklepu z dne 14. 12. 2023, s katerim je sodišče prve stopnje naložilo cenilcu predmetno cenitev, delo ni bilo začrtano z dvema samostojnima nalogama, temveč je bila izvedencu odrejena zgolj ena cenitev, ki je obsegala več nepremičnin, zato mu za izdelavo izvedenskega mnenja pripada le ena nagrada.5

10.Zahtevnost mnenja je odvisna zlasti od obsega dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da cenitev pripravi, kompleksnosti in vrste nepremičnin, ki so predmet cenitve ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na izvedenčevo delo. V predmetni zadevi je šlo za oceno vrednosti dveh različnih sklopov nepremičnin na različnih lokacijah in z različnimi karakteristikami. Pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin iz prvega sklopa (parc. št. 420/1, k.o. 0000, in parc. št. 420/11, k.o. 0000, s stavbo št. 61) je izvedenec uporabil dva načina ocenjevanja, posebej je opredelil površine za dostopno pot, opredeliti pa se je moral tudi do možnosti delitve stavbe v naravi. Pri drugem sklopu (parc. št. 1667, k.o. 0000, s stavbama št. 114 in 115) je izvedenec prav tako uporabil dva načina ugotavljanja vrednosti in tudi ugotovil, da je kmetijski objekt - zidanica brez dovoljenj in ustrezne dokumentacije spremenjen v bivalni objekt, zato mnenja o možnosti delitve v naravi pred legalizacijo ni mogel podati. Materialnopravno je zato izdelano izvedensko mnenje mogoče umestiti med zelo zahtevna mnenja, za katera prvi odstavek 40. člena Pravilnika določa nagrado v znesku 525 EUR, nasprotna pritožbena navedba, da gre le za običajno in nezahtevno cenitev brez posebnosti, pa je neutemeljena.

11.Glede na pojasnjeno in ob upoštevanju pritožbeno neizpodbijanih zneskov nagrade in stroškov torej izvedencu pripada 51 EUR za študij spisa, 51 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, 102 EUR za ogled, 525 EUR za izvedensko mnenje in 91,30 EUR za materialne stroške, skupaj 820,30 EUR (in ne priznanih 1.170,30 EUR).

12.Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da je znesek 1.170,30 EUR nadomestilo z zneskom 820,30 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo, ker je pravica do povračila stroškov odvisna od odločbe o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019, s spremembami in dopolnitvami.

3Ur. l. RS, št. 84/18, s spremembami in dopolnitvami.

4Prim. mag. Mihael Kranjc in Matjaž Voglar, Možnosti obračunavanja dela sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, Pravosodni bilten 4/2014, stran 155 in naslednje.

5Prim. VSK Sklep I Cp 439/2019 z dne 20. 1. 2020.

Zveza:

Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) - člen 37, 37/1, 37/1-2, 38, 38/1, 39, 39/1, 40, 40/1, 49, 49/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 243

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.