Jedro

Deljeno odgovornost ne ureja ZPIZ-1, temveč OZ. Po prvem odstavku 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali je povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Ali je določeno dejanje ali opustitev vzrok nastanku škode, je vprašanje vrednotenja (vrednostne ocene). Enako velja za oceno soprispevka, ki se meri skozi prizmo verjetnosti (so)povzročitve škodnega dogodka.

Ni pomembno, ali je jeklenka padla med počasnim pomikanjem vozička po tirnicah, ko naj bi oškodovancu spodrsnilo in naj bi jeklenko pri tem zadel z roko, ali pa je jeklenka padla zaradi premočnega potega cevi, ki je bila priključena nanjo, s strani drugega delavca. Takšni dogodki niso neobičajni in bi jih tožena stranka morala predvideti. Zato bi morala poskrbeti, da bi bodisi zagotovila voziček z ustrezno varovalno košaro, kar bi preprečevalo takšne padce jeklenk, zlasti zato, ker je s tovrstnimi vozički razpolagala, bodisi bi lahko na kakšen drugačen način poskrbela za varno pritrditev jeklenke. Ravno pritrditev jeklenke bi odstranila riziko njenega padca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. in 3. točki izreka.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 3.496,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2013 (1. točka izreka), ustavilo postopek za znesek 513,92 EUR (2. točka izreka) in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 240,00 EUR (3. točka izreka).

2. Zoper 1. in 3. točko izreka se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podredno, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - ZPIZ) od tožene stranke (delodajalke) zahteva povrnitev škode v višini izplačanih nadomestil za invalidnost in delnih invalidskih pokojnin skupaj s plačanimi prispevki delavcu tožene stranke na podlagi 272. člena (v času delovne nezgode) veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Prvi odstavek 272. člena ZPIZ-1 je določal, da Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, telesna okvara, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri delu na železniški progi (pri rezanju tirnic) z vozička, s katerim so železniški delavci premikali jeklenke s plinom, padla jeklenka. Z jeklenke je odpadel manometer, zato je iz nje začel uhajati plin, kar je povzročilo belo meglo in šumenje plina. Delavec A. A. je ob tem odskočil oziroma poskušal zbežati, pri čemer se je spotaknil in padel po gramozni gredi. Delavcem je tožena stranka (delodajalka) odredila delo z vozičkom, ki ni bil prirejen prevažanju jeklenk, saj ni imel zaščitne košare, čeprav je že v tistem času tudi s takimi vozički razpolagala.

7. Sodba v gospodarskih sporih majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 eurov - prvi odstavek 495. člena ZPP) se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na prej povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Zato tudi ne more biti predmet pritožbenega preizkusa pritožbena graja dokazne ocene izpovedb prič, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje.

8. Tožena stranka se poskuša (v celoti) razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti z navedbami, da zavarovanec tožeče stranke pri potiskanju vozička ni ravnal dovolj skrbno, s čimer je sam povzročil padec jeklenke ter s tem, da je odskočil, čeprav mu ni grozila nobena nevarnost, ravnal nerazumno.

9. Deljeno odgovornost ne ureja ZPIZ-1, temveč OZ. Po prvem odstavku 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali je povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Ali je določeno dejanje ali opustitev vzrok nastanku škode, je vprašanje vrednotenja (vrednostne ocene). Enako velja za oceno soprispevka, ki se meri skozi prizmo verjetnosti (so)povzročitve škodnega dogodka. Pritožbeno sodišče soglaša s stališči sodišča prve stopnje, da ni pomembno, ali je jeklenka padla med počasnim pomikanjem vozička po tirnicah, ko naj bi oškodovancu spodrsnilo in naj bi jeklenko pri tem zadel z roko ali pa je jeklenka padla zaradi premočnega potega cevi, ki je bila priključena nanjo, s strani drugega delavca. Takšni dogodki niso neobičajni in bi jih tožena stranka morala predvideti. Zato bi morala poskrbeti, da bi bodisi zagotovila voziček z ustrezno varovalno košaro, kar bi preprečevalo takšne padce jeklenk, zlasti zato, ker je s tovrstnimi vozički razpolagala, bodisi bi lahko na kakšen drugačen način poskrbela za varno pritrditev jeklenke. Ravno pritrditev jeklenke bi odstranila riziko njenega padca. Z opustitvijo takšnega ravnanja je tožena stranka kršila prvi odstavek 8. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Pravilnik), ki delodajalcu nalaga, da zagotovi opremo ustrezno vrsti in načinu izvajanja delovnih nalog oziroma, da je za ta namen ustrezno prirejena in njena uporaba ne ogroža varnosti in zdravja delavcev. Prav tako je kršila 21. člen Pravilnika, po katerem mora delodajalec zagotoviti, da so delovna oprema in njeni deli, kjer je to potrebno za varnost in zdravje delavcev, pritrjena/i s sponami ali drugimi sredstvi na trdno podlago.

10. Ravnanje delavca, ki ob padcu (spotiku) s kretnjo z roko povzroči padec jeklenke z vozička, je spodrsljaj, ki pri delu ni neobičajen, njegova hipna reakcija z umikanjem ob uhajanju plina in nastajanju megle, pa tudi ne. Ravnanj delavca tako ni mogoče šteti kot tistih, ki bi soprispevali k nastanku škodnega dogodka. Do tega sploh ne bi prišlo, če bi tožena stranka poskrbela za ustrezno namestitev (v košaro) ali pritrditev jeklenk na potisni voziček. Zato je opustitev varnostnih ukrepov s strani toženke treba šteti kot izključen vzrok nastanka škodnega dogodka. Odločitev sodišča prve stopnje je zato materialnopravno pravilna.

11. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so po njegovi oceni odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

13. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.