Jedro

Pogoj za uporabo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 v konkretnem primeru ni le dejstvo, da je tožnica na podlagi sklenjene poravnave pridobila premoženje, ki presega višino takse, katere plačila je bila oproščena, ampak tudi, ali njeno splošno premoženjsko stanje omogoča, da takso plača ne da bi bilo ogroženo preživljanje nje in njene družine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v I. in II. točki izreka ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Tožnica je bila v tem pravdnem postopku s sklepom z dne 24. 5. 2017 oproščena plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Pravda se je 16. 1. 2018 zaključila s sklenitvijo sodne poravnave. Na njeni podlagi je toženec tožnici plačal 3000 EUR. Ker je tožnica s tem pridobila premoženje, ki po vrednosti presega znesek sodne takse, katere plačila je bila oproščena, ji je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 15. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) naložilo, da (upoštevajoč uspeh v postopku) plača 241,50 EUR takse (I. točka izreka). Sočasno s takšno odločitvijo je sodišče izdalo tudi plačilni nalog (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev tožnica vlaga pritožbo. V bistvenem navaja, da bi moralo sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa preveriti, ali se je njeno premoženjsko stanje po prejemu zneska 3000 EUR izboljšalo do te mere, da takso lahko plača. Opozarja na sodno prakso, ki takšno stališče potrjuje (VSL I Cp 679/2015 in II Cp 1456/2018). V nadaljevanju navaja, da mesečni dohodek njene družine, ki šteje tri družinske člane, znaša le približno 1100 EUR, kar znese 366,66 EUR na posameznega družinskega člana. Denar, ki ga je prejela na podlagi sklenjene sodne poravnave, je porabila za rešitev stanovanjskega problema oziroma nakup nujne opreme. Glede izdanega plačilnega naloga meni, da je preuranjen, saj ima podlago v odločitvi o plačilu takse, ki še ni pravnomočna. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 mora stranka, ki je bila oproščena plačila sodne takse, če v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena njenega plačila, plačati ta del takse.

5. Tožnica v zvezi z povzeto določbo utemeljeno opozarja, da pogoj za njeno uporabo v konkretnem primeru ni le dejstvo, da je tožnica na podlagi sklenjene poravnave pridobila premoženje (to je znesek 3000 EUR), ki presega višino takse, katere plačila je bila oproščena, ampak tudi, ali njeno splošno premoženjsko stanje omogoča, da takso plača ne da bi bilo ogroženo preživljanje nje in njene družine. Takšno je tudi stališče v sodni praksi.1 Smisel citirane določbe je namreč v tem, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Če tako stanje nastopi šele po koncu postopka, je treba takrat tudi plačati sodno takso.2

6. S tem, ko sodišče prve stopnje takšne presoje (o tožničini dejanski zmožnosti plačati nanjo odpadajoč del takse) pred izdajo izpodbijanega sklepa ni opravilo, je zmotno uporabilo četrti odstavek 15. člena ZST-1, nepopolno pa je ostalo ugotovljeno tudi dejansko stanje. Odločitev, s katero je tožnici naložilo plačilo takse, je posledično vsaj preuranjena, preuranjeno pa je izdan tudi plačilni nalog.

7. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ob tem je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi plačilni nalog vsebovan v II. točki izreka. Tožnica zoper ta del sklepa ugovora sicer ni vložila (glej prvi odstavek 34.a člena ZST-1), a ga je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi petega odstavka 34a člena ZST-1 razveljavilo po uradni dolžnosti. Zanj namreč zaradi razveljavitve odločitve o plačilu takse ni več podlage.

8. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka z upoštevanjem zgoraj opisanega razumevanja četrtega odstavka 15. člena ZST-1 ponovno presodi, ali so podani pogoji, da tožnici naloži plačilo dela takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Pri tem naj upošteva tudi navedbe in dokaze, ki jih je tožnica izpostavila v pritožbi.

9. Ker je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo, o priglašenih pritožbenih stroških ni odločalo.

1 Glej odločbe VSL II Cp 2549/2017, I Cp 2049/2018, II Cp 1456/2018 ter VSK I Cp 173/2018. 2 Glej predlog Zakona o sodnih taksah, Poročevalec DZ RS, št. 7/2008.