Jedro

Dokaze se zavaruje na način, da se jih (predčasno) izvede in ne na način, da se jih izroči stranki. S tem, ko imajo predlagatelji (le) pravico vpogleda v spis, ne pa tudi fotokopiranja in prevzema listin iz spisa, jim tudi ni kršena ustavna pravica do učinkovitega pravnega sredstva in enakega varstva pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, (I) da bo o predlogu za zavarovanje dokazov odločilo brez poprejšnje izjave nasprotne udeleženke ter (II) predlogu za zavarovanje dokazov delno ugodilo in Okrožnemu sodišču v Novem mestu odredilo zavarovanje in hrambo listin spisa Pp 1/2025, in sicer za čas dveh let od izdaje tega sklepa oziroma do pravnomočnega zaključka še neuvedenih pravdnih postopkov predlagateljev zoper nasprotno udeleženko. Predlog je v delu, s katerim so predlagatelji zahtevali, da se jim omogoči izdelavo in izročitev fotokopij listin tega spisa, zavrnilo (III).

2.Zoper zavrnilni del (III. točko izreka) predlagatelji vlagajo pravočasno pritožbo. Odločitev izpodbijajo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlogu za zavarovanje dokazov ugodi tudi v tem delu, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Trdijo, da odločitev temelji na zmotni razlagi instituta zavarovanja dokazov ter zmotni razlagi določb 154. člena ZKP¹ v povezavi z namenom postopka zavarovanja dokazov po 264. členu ZPP². Menijo, da je namen postopka zavarovanja ne le preprečitev uničenja dokaznega gradiva, temveč tudi zagotovitev njegove učinkovite uporabe v sodnih postopkih. Zato predlagatelji rabijo fotokopije. Brez njih bodo predlagatelji ostali brez možnosti učinkovitega dokazovanja svojih zahtevkov. Obsežnega gradiva ni mogoče preučiti zgolj z vpogledom v spis. Sodišče prve stopnje ni opravilo tehtanja med interesom varovanja tajnih podatkov in ustavno pravico predlagateljev do učinkovitega sodnega varstva. Določba 154. člena ZKP ne ureja vprašanja zavarovanja dokazov za potrebe bodočih civilnih postopkov, zato je ni mogoče razlagati tako, da avtomatično izključuje vse oblike zavarovanja dokazov, ki jih dopušča ZPP. Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj v 24. členu določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od pristojnega organa zahtevati podatek o tem, ali se obdelujejo njegovi osebni podatki, in kopijo ali izpis teh podatkov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka in zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava ni zagrešilo.

5.Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na 128. členu ZKP. Ta v sedmem odstavku določa, da če so bili v postopku uporabljeni dokumenti, ki vsebujejo tajne podatke in so bili uporabljeni kot podlaga za odločitev, jih imajo stranke in zagovornik pravico pregledati, prepis ali kopiranje listin in drugih delov spisa, ki vsebujejo tajne podatke, pa ni dovoljen, razen pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja tajne podatke. Osumljenec ima torej pravico, da se z gradivom seznani, pravice do prepisovanja (kopiranja) pa nima.

6.Predlagatelji zmotno razumejo, da jim 264. člen ZPP daje podlago za pridobitev dokazov. V prvem odstavku 264. člena ZPP je namreč določeno, da se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se dokaz, če je utemeljena bojazen, da se ta dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja, izvede. Dokaze se torej zavaruje na način, da se jih (predčasno) izvede in ne na način, da se jih izroči stranki. S tem, ko imajo predlagatelji (le) pravico vpogleda v spis, ne pa tudi fotokopiranja in prevzema listin iz spisa, jim tudi ni kršena ustavna pravica do učinkovitega pravnega sredstva in enakega varstva pravic, kot zmotno zatrjujejo v pritožbi. Postopek po Zakonu o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj pa bi morali predlagatelji sprožiti pred pristojnim organom, ki obdeluje njihove osebne podatke (glej 24. in 25. člen tega zakona).

7.Pritožbeni očitki zato niso utemeljeni. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni našlo nobenih napak, ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o kazenskem postopku.

2Zakon o pravdnem postopku.