Jedro

Še en vpis predznambe ob že obstoječem ni dovoljen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Predlagateljica je predlagala predznambo lastninske pravice v svojo korist pri osnovnih pravnih položajih uvodoma navedenih nepremičnin, katerih imetnica je po podatkih zemljiške knjige A. A. Predlog je vložila na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z dne 2. 4. 2019, izjave o sprejemu ponudbe z dne 29. 4. 2019, odločbe UE Domžale1 z dne 27. 8. 2019 o odobritvi pravnega posla, odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano2 z dne 5. 12. 2019, s katero je bila zavrnjena pritožba nasprotne udeleženke zoper odločbo o odobritvi pravnega posla z dne 27.8.2019 ter sodbe Upravnega sodišča RS z dne 22. 12. 2020 v upravnem sporu zoper prej navedeno odločbo. Zemljiškoknjižna pomočnica vknjižbe ni dovolila, ker je ugotovila, da je na podlagi zgoraj navedenih listin pri nepremičninah že vknjižena predznamba. Predlagateljica je zoper sklep vložila ugovor.

2.Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor in potrdila sklep sodniške pomočnice. Pritrdila je sodniški pomočnici, a je kot relevantno okoliščino navedla še dejstvo, da je bil predlog vložen po smrti zemljiškoknjižne lastnice. Menila je, da je to ovira za predlagani vpis.

3.Predlagateljica v pritožbi navaja, da je odločitev nepravilna in nezakonita. Sodišče je zmotno uporabilo 124., 148. in 150. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Obrazložitev je nejasna in nerazumljiva in se je ne da preizkusiti. Pogoj iz drugega odstavka 9. člena ZZK-1, ki ureja načelo pravnega prednika, je izkazan. Izpolnjeni so vsi zakonski pogoji za predznambo. Vpis je mogoč tudi glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje. Predlog temelji na kupoprodajni pogodbi med predlagateljico in A. A. in je naperjen proti A. A., ki je vpisana v zemljiški knjigi. Podobne situacije, ko je v zemljiško knjigo vpisana pokojna oseba, predlog pa je vložen po smrti vpisane osebe, se pojavi v denacionalizacijskih postopkih. Sodna praksa je izoblikovala stališče, da so taki predlogi dopustni. Pritožba se sklicuje na primere iz sodne prakse VSK sklepa Cp 813/2007, CDn 53/2012, VSL sklep I Cp 239/2010 in VSK sklep CDn 119/2020. Sodišče ustvarilo nevzdržno situacijo, ko predlagateljici z upravičenim pravnim interesom za vpis predznambe lastninske pravice onemogoča, da bi zavarovala svoje pravice proti tretjim osebam. Sodišče je napačno uporabilo tudi 62. člen ZZK-1. Ta se nanaša le na primere, ko je bila predznamba že vpisana in kasneje izbrisana. ZZK-1 ne vsebuje določbe, ki bi prepovedovala ponoven vpis predznambe na podlagi iste listine v primeru, ko je predhodna predznamba še vpisana oz. ko še ni bila izbrisana. Da je razlogovanje sodišča napačno, potrjuje tudi že pravnomočen sklep Dn 64567/2024 z dne 8. 5. 2024, ki je predznambo v korist predlagateljice na podlagi istih listin dovolilo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predlagateljica si prizadeva za predznambo lastninske pravice na podlagi listin, ki izkazujejo obstoj zavezovalnega pravnega posla med njo kot kupko in A. A. kot prodajalko. Slednja je pri nepremičninah, glede katerih teče ta postopek, v zemljiški knjigi vknjižena kot imetnica lastninske pravice.

6.Ni sporno, da je predznamba na podlagi istih listin v korist predlagateljice in zoper A. A. že vpisana (in ni izbrisana). Že zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je ob takem stanju pravilno odgovorila, da ponoven (še en) vpis predznambe ob že obstoječem ni dovoljen. Drugačno pravno naziranje predlagateljice v ugovoru in pritožbi je zgrešeno in nesprejemljivo. Prizadeva si za pravno varstvo, ki bi nasprotovalo vsebini in namenu instituta predznambe lastninske pravice. Določbe 62. člena ZZK-1 ni mogoče razlagati in razumeti izven celovite ureditve te varovalne pravice. V drugem odstavku določa le eno izjemo od splošnega pravila, da ponavljanje predznamb na podlagi iste listine ni mogoče. Ta določba je usklajena z ostalimi pravili o opravičitvi in učinkovanju predznamb ter s pravilom, da predznamba varuje imetnika do njenega izbrisa. Slednje pa velja tudi za konkretni primer.3 Dejstvo, da je A. A. po vpisu predznambe umrla, samo po sebi na to ne vpliva. Predznamba, ki je do njene smrti učinkovala zoper njo, po njeni smrti učinkuje zoper njene univerzalne pravne naslednike.

7.Samo dejstvo, da je predlog vložen po smrti osebe, ki je vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica, sicer ne predstavlja ovire za vložitev predloga. Glede tega ima pritožnica prav, a ob prej navedenih argumentih drugačno pravno naziranje sodišča prve stopnje ni vplivalo na pravilnost končne odločitve.

8.Ker je oblikovanje enotne sodne prakse v zemljiškoknjižnih zadevah naloga instančnih sodišč, pritožba ne more uspeti niti s sklicevanjem na odločitev sodišča prve stopnje v drugi primerljivi zadevi.

9.Pritožbeno sodišče, ki sicer ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-------------------------------

1Št. 330-190/2019/11 2 Št. 33008-220/2109/2. 3 Če držijo navedbe v opombi 3 predlagateljičinega ugovora, do odločitve o vloženi reviziji zoper sodbo I Cp 511/2023 z dne 6. 6. 2023 (glej 58. člen ZZK-1).

Zveza:

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 9, 58, 62, 62/2, 124, 148

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.