Jedro

Ker obdolžencu ni bilo omogočeno, da se seznani z odgovorom višjega državnega tožilca na zagovornikov predlog za izločitev dokazov in se do tega mnenja v primernem roku opredeli, je v ravnanju sodišča prve stopnje podana kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, za katero se (vedno) šteje, da vpliva na zakonitost izpodbijane odločitve.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je preiskovalni sodnik na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) kot neutemeljen zavrnil predlog zagovornika obdolženega A. A. za izločitev dokazov z dne 27. 11. 2025, v katerem se je zavzemal za izločitev posnetkov nadzorne kamere lokala "B." in vseh na teh posnetkih temelječih dokazov.

2.Takšni odločitvi z vloženo pritožbo nasprotuje zagovornik obdolženega s trditvijo, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka in s kršitvijo ustavno zagotovljenih pravic obrambe. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu obrambe za izločitev dokazov ugodi.

3.Pritožbeni pregled zadeve je pokazal utemeljenost pritožbe.

4.Pritožnik uvodoma uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti oziroma s tem povezano bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitev 22. in 29. člena Ustave Republike Slovenije (URS) ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodišče je namreč odločitev oprlo tudi na stališče tožilstva v zvezi s podanim predlogom zagovornika za izločitev dokazov, do katerega pa se obramba ni mogla opredeliti. Ta kršitev je po njegovi oceni vplivala na zakonitost sklepa, saj bi obramba ob seznanitvi z izjavo tožilstva, lahko podala dodatne navedbe in dokazne predloge glede zakonitosti pridobitve videoposnetkov ter glede obsega in intenzivnosti posega v obdolženčeve ustavne pravice.

5.Kršitev kontradiktornosti postopka ne predstavlja kršitve iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP (ta se nanaša na primer, ko se sodba opira na nedovoljen dokaz), temveč bistveno kršitev določb postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP. Pri opredelitvi pravne kvalifikacije očitane kršitve tako zagovornik nima prav, kar pa na odločitev nima vpliva. V pritožbi je namreč kršitev tudi vsebinsko opisal in poudaril njen vpliv na zakonitost sprejete prvostopenjske odločbe, temu pa ni mogoče oporekati.

6.Pritožbeni pregled zadeve namreč pokaže, da je sodišče prve stopnje predlog za izločitev dokazov, ki ga je podal 27. 11. 2025 zagovornik obdolženega, vročilo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Murski Soboti v izjavo, ko je prejelo izjavo višjega državnega tožilca, v kateri se je do zagovornikovega predloga za izločitev dokazov opredelil tako, da je izločitvi nasprotoval, pa te izjave tožilca ni posredovalo zagovorniku in obdolžencu v seznanitev in morebitno opredelitev do stališča tožilstva. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je napačno. Obdolžencu se mora namreč omogočiti, da se seznani s stališčem tožilca in da se do njega opredeli. Odločanje o izločitvi dokazov namreč pomembno vpliva na položaj obdolženca, zato mu mora biti zagotovljena možnost, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov zadeve in tako vpliva na odločitev v postopku. Če obdolžencu ta možnost v postopku ni dana, predstavlja ravnanje sodišča kršitev varstva obdolženčevih pravic iz 22. člena URS oziroma v tem členu zajete pravice do izjave in tudi kršitev obdolženčeve pravice do obrambe iz 29. člena URS. V skladu z 22. členom URS je namreč treba obdolžencu omogočiti, da se seznani z vsem procesnim gradivom, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj in da o tem zavzame stališče. V ekskluzijskem postopku mora sodišče vsaki stranki omogočiti, da se seznani s predlogom nasprotne stranke in ga komentira. Ta pravica implicitno zajema tudi pravico obdolženca, da se seznani z odgovori državnega tožilstva na svoja pravna sredstva in se do njih opredeli.

7.Ker obdolžencu ni bilo omogočeno, da se seznani z odgovorom višjega državnega tožilca na zagovornikov predlog za izločitev dokazov in se do tega mnenja v primernem roku opredeli, je v ravnanju sodišča prve stopnje podana kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, za katero se (vedno) šteje, da vpliva na zakonitost izpodbijane odločitve.

8.Po ugotovljeni bistveni kršitvi določb kazenskega postopka je tako bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti, zadevo pa vrniti v novo odločanje (tretji odstavek 402. člena ZKP). V njem bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da bo obdolžencu in zagovorniku vročilo izjavo višjega državnega tožilca z dne 4. 12. 2025 ter jima dalo primerni čas za seznanitev in morebitno opredelitev do nje. Nato bo glede podanega predloga za izločitev dokazov ponovno odločilo, pri odločanju pa bo pozorno tudi na navedbe zagovornika v zvezi z vprašanjem zakonitosti pridobljenih posnetkov nadzornih kamer lokala B., ki jih izpostavlja v pritožbi in do katerih se pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno procesno kršitev ni moglo opredeliti.