Jedro

Sodišče mora v skladu z 254. členom ZPP ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje v konkretni zadevi pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, prav tako nanje ni opozoril nasprotni udeleženec, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Piranu je po uradni dolžnosti sprožilo postopek za odvzem poslovne sposobnosti zoper nasprotnega udeleženca in mu na podlagi 50. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer za samostojno vlaganje aktov pred pravosodnimi organi, za samostojno vlaganje aktov pred organi pregona (policijo in državnim tožilstvom) ali za samostojno nastopanje pred pravosodnimi organi na aktivni ali pasivni strani in pred organi pregona.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Nasprotni udeleženec je vložil revizijo zaradi kršitve pravdnega postopka iz 8. in 14. točke Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in revizijskemu sodišču predlagal, da sklepa nižjih sodišč razveljavi in postopek ustavi. Sodišči sta svojo odločitev oprli na izvedensko mnenje in število sodnih postopkov, v katerih je revident udeležen tako na aktivni kot pasivni strani. Prvostopenjsko sodišče ni sledilo njegovemu predlogu po postavitvi drugega (novega) izvedenca. Pritožbeno sodišče je takšen pritožbeni očitek zavrnilo z obrazložitvijo, da je bil njegov predlog nedoločen in nekonkretiziran in zato sodišču ni narekoval ponovitve dokaza z novim izvedencem. To stališče pomeni kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 285. členom ZPP. Opozarjal je, da je treba pregledati postopke, v katerih je udeležen, njegovo ravnanje v njih in dokumentacijo v zvezi s tem, kar izhaja iz zapisnika z naroka z 26. 9. 2014. Ker ni prava vešča oseba, bi mu sodišče moralo pomagati pri ustreznem oblikovanju dokazne podlage, a tega ni storilo. Sodišči nista z gotovostjo ugotovili zakonskih pogojev za odvzem poslovne sposobnosti, najmanj kar bi mu morali omogočiti, je neodvisna ekspertiza o oceni dejstev, zakaj prihaja do njegovih (za sodišče) motečih dejanj. Revident ocenjuje, da je zaradi ravnanja sodišča prišlo do kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega in ponižujočega kaznovanja, čeprav je le opozarjal na nepravilnosti pri delovanju Okrajnega sodišča v Piranu.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Sodišče mora v skladu z 254. členom ZPP ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Iz zapisnika z zadnjega naroka z dne 26. 9. 2014 izhaja, da nasprotni udeleženec na izvedensko mnenje ni imel pripomb, ampak je le dodatno obrazložil svoj položaj in dogajanje v sodnih postopkih, v katerih je udeležen, in izvedencu predlagal, naj še enkrat pregleda vso dokumentacijo. Njegov predlog za ponovni pregled dokumentacije je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da se je z dokumentacijo izvedenec že seznanil. Na takšno obrazložitev je nasprotni udeleženec odgovoril, da bo predlagal drugega izvedenca, vendar obrazloženega predloga ni podal. Ker sodišče prve stopnje pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, prav tako nanje ni opozoril nasprotni udeleženec, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.

6. Udeleženec se je na razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zgolj skliceval in jih vsebinsko ni opredelil in ne konkretiziral. Takšno sklicevanje ne pomeni argumentirane in konkretizirane trditve o kršitvi določb pravdnega postopka v izpodbijanem sklepu, zato je revizijsko sodišče ne more preizkusiti.

7. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena (378. člen ZPP v zvezi s 384. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).