Jedro

Izjemoma je možen predčasen obračun, če izvršitelj že v obračunu izkaže izjemne pogoje za obračun pred koncem izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zahtevi upnika ugodilo in obračun izvršitelja z dne 21. 3. 2003 razveljavilo. Proti takšnemu sklepu se je pritožil izvršitelj Z. K. M. in v pritožbi uveljavlja kršitev postopka, ki je podana v tem, ker je upnik zahtevo za odmero vložil direktno na sodišče in ne izvršitelju. Neposredna dejanja izvršbe so res bila neuspešna, nazadnje zaradi preselitve dolžnice. Ko bo upnik sporočil novi naslov, se bodo izvršilna dejanja nadaljevala. Upnik ni navedel, s katerim delom obračuna se ne strinja, sodišče bi moralo odločiti o stroških in nagradi, zmotno je stališče, da je obračun možen šele po vseh opravljenih izvršilnih dejanjih. Predlaga spremembo sklepa in odmero stroškov in nagrade. Pritožba ni utemeljena. Po čl. 38c ZIZ ima izvršitelj dolžnost in pravico po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja upniku vročiti obračun plačila za delo in za stroške. Že gramatična razlaga te norme pokaže, da je obračun smiseln po uspešno opravljeni izvršbi, kajti namen izvršilnega postopka je poplačilo upnika. Obračun je npr. smiseln tudi v primeru, ko sodišče izvršbo ustavi, ker je bila iz različnih razlogov neuspešna. To pomeni, da je obračun praviloma možno izdelati ob koncu izvršilnega postopka. Posamezni življenjski razmeri pa so različni in za posamezne primere ni mogoče uporabiti pravila brez izjeme. Zakonodajalec je takšno izjemo predvidel in predpisal pogoje za izjemen obračun po opravi enega ali več posameznih izvršilnih dejanj, čeprav zadeva še ni končana (vmesni obračun ali predčasni obračun), to je obračun po čl. 61/II Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Ur. list RS, št. 18/2003). Za izjemen predčasen obračun pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji. Prvi objektivni pogoj za predčasen obračun je ugotovitev, da izvršba ne bo končana v enem mesecu, ampak da bo za opravo vseh preostalih izvršilnih dejanj potrebno več kot en mesec časa. Nadalje je treba upoštevati višino celotnih stroškov in nagrade za izvršbo in višino stroškov ter nagrade, ki je že zapadla glede na opravljeno delo ob predčasnem obračunu. Citirani pravilnik torej predpisuje izjemne pogoje za opravičenost predčasnega obračuna. Utemeljenost pogojev je lahko različna v različnih primerih in je odvisna od konkretne ocene v vsakem primeru posebej. Zato ni mogoče vnaprej določiti abstraktnega pravila, kdaj bodo predčasni obračuni utemeljeni. Pri tem pa mora izvršitelj že v predčasnem obračunu navesti vse izjemne okoliščine iz čl. 61/II cit. pravilnika. Če izvršitelj v predčasnem obračunu ne navede vseh izjemnih pogojev, sodišče ni dolžno izvršitelja pozvati k dopolnitvi obračuna, ampak se šteje tak obračun kot neutemeljen. Takšno stališče je nujno, ker mora biti izvršilni postopek hiter in bi dopolnjevanje nepopolnih obračunov glede izjemnosti zavlačevalo postopek. Izvršitelji imajo torej pravico izdelati predčasne obračune, s katerimi pa bodo uspeli le, če bodo izkazali izjemne pogoje in če bo sodišče ocenilo, da so izjemni pogoji res podani. Upnik bi res moral izročiti obračun izvršitelju in ne direktno sodišču, vendar to ne predstavlja relativne bistvene kršitve določb postopka, saj zaradi tega izpodbijani sklep ni nepravilen ali nezakonit. V konkretnem primeru izvršitelj ni navedel izjemnih pogojev za predčasen obračun, zato je sodišče obračun utemeljeno razveljavilo.