Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz dokaznega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje vpogledalo v zdravniška potrdila tožnika. Navedenih dokazov pa ni ovrednotilo in se do njih ni opredelilo, zato je bila tožniku kršena pravica do izjave.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
: Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek, da sta prvo in drugo tožena stranka v reviji M. dolžni na svoje stroške objaviti celotno besedilo pravnomočne sodbe ter tožniku plačati 15.000,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila. Prav tako je zavrnilo zahtevek tožnika, da sta mu tretje in četrto tožena stranka dolžni plačati odškodnino v višini 29.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna prvo, tretje in četrto toženi stranki povrniti 604,97 EUR pravdnih stroškov, drugo toženi pa 1.390,77 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom. Tožnik se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ni uspel dokazati obstoja duševnih bolečin kot posledic sicer dokazanih protipravnih ravnanj toženih strank. Pojasnjuje, da je v pripravljalnih vlogah in tožbi kot dokaze predložil potrdilo splošne zdravnice, psihiatrinje in psihološki izvid, iz katerih izhaja, da je duševne bolečine zaradi ravnanj toženih strank nedvomno doživljal ter jih bo tudi v bodoče. Prav tako je v svoji pripravljalni vlogi z dne 20.7.2009 predlagal zaslišanje priče M. Č., direktorja savna centra Z.. Sodišče se do teh dokazov in dokaznega predloga za zaslišanje priče ni opredelilo. Zato je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva v smislu 285. člena ZPP dejansko stanje bolj raziskati in pritožnika kot laika pozvati na predložitev dodatnih dokazil, v kolikor bi smatralo, da odločilnih dejstev z zaslišanjem ni izkazal v zadostni meri.
Drugo tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Prvo, tretje in četrto tožena stranka odgovora na pritožbo niso podale.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik neutemeljeno navaja, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati na predložitev dodatnih dokazil, v primeru, ko bi smatralo, da z zaslišanjem ni dokazal odločilnih dejstev v zvezi z nastankom duševnih bolečin zaradi kršitve njegovih osebnostnih pravic in pravice do dobrega imena in časti. Sodišče prve stopnje je namreč pritožnika na prvem naroku za glavno obravnavo dne 6.7.2009 pozvalo, naj navede konkretna relevantna dejstva, na katera opira svoj odškodninski zahtevek in naj predloži dodatne dokaze, če jih ima (list. št. 35). Takrat je tožnik tudi izjavil, da je dobil odločbo brezplačne pravne pomoči, vendar je odvetniku odpovedal pooblastilo. Nadalje je v okviru materialnega procesnega vodstva sodišče prve stopnje tožniku tudi s sklepom naložilo, naj v roku 15 dni vloži pisno vlogo z navedbo vseh relevantnih dejstev za svoje tožbene zahtevke ter dokaznimi predlogi. Tožnik je pripravljalno vlogo vložil dne 20.7.2009 (list. št. 45), v kateri je med drugim navedel, da po potrebi predlaga zaslišanje M. Č. o prošnjah, naj tožnik ne prihaja v savno, ker jo drugi obiskovalci v tem primeru zapuščajo. Predložil pa je tudi medicinsko dokumentacijo (potrdilo psihiatrinje, psihološki izvid in potrdilo splošne zdravnice).
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je tožniku uspelo dokazati nastanek škode, ocenilo njegovo izpovedbo, ni pa se opredelilo do vpogledanih tožnikovih zdravniških potrdil. Prav tako bi moralo sodišče prve stopnje tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, naj se izjasni, ali zaslišanje M. Č. predlaga ali ne, glede na to, da je v pripravljalni vlogi z dne 20.7.2009 navedel, da njegovo zaslišanje predlaga zgolj po potrebi.
Zakon o pravdnem postopku v 8. členu določa, da sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Iz dokaznega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje vpogledalo v zdravniška potrdila tožnika (priloge A9, A33, A35, A36 in A68). Kot pravilno opozarja pritožnik, navedenih dokazov ni ovrednotilo in se do njih ni opredelilo. Z materialnopravnimi zaključki sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče strinja. Ker pa se sodišče prve stopnje do tožnikovih navedb ni opredelilo, je bila tožniku kršena pravica do izjavljanja (glej: J. Zobec: Pravdni postopek, ZPP s komentarjem, 3. knjiga, stran 300). Sodišče prve stopnje je tako zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 339. člena ZPP, ki jo je v pritožbi uveljavljal tožnik. Ker pritožbeno sodišče kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, ne da bi pri tem bistveno poseglo v načelo dvostopenjskosti sojenja in v ustavno pravico do pravnega sredstva strank (25. člen Ustave RS), je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje v skladu z določilom 354. člena ZPP razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva tožnika pozove, naj se izjasni, ali predlaga zaslišanje priče M. Č. ter se opredeli do predloženih zdravniških potrdil in jih dokazno ovrednoti.
Odločitev o pravdnih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).