Jedro

Pogoj, da se stečajnemu dolžniku naloži prednostno poplačilo iz nepremičnine je, da je nepremičnina del stečajne mase.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 642,58 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da na nepremičnini, navedeni v izreku, obstaja ločitvena pravica tožeče stranke ter se stečajnemu dolžniku naloži prednostno poplačilo zavarovane terjatve tožeče stranke iz te nepremičnine. Razlog zavrnitvi je dejstvo, da nepremičnina ni del stečajne mase.

2. Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje. Napada zaključek, da nepremičnina ni del stečajne mase, saj je bil v trenutku začetka stečaja stečajni dolžnik vpisan kot lastnik nepremičnine. Nasprotno pa tožena stranka nima niti izločitvene pravice niti ni vknjižena kot lastnica. Tega ne spremeni niti pravnomočna odločitev v zadevi Pg 32/2015 v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da sporna nepremičnina ni del stečajne mase. Sodišče bi se moralo opredeliti do dejstva, da je bil hkrati zavrnjen zahtevek na ugotovitev izločitvene pravice, kar dejansko pomeni, da tožena stranka ni bila lastnica sporne nepremičnine. Toženi stranki je bil priznan izključno obligacijskopravni zahtevek na izstavitev dovolila. Tožeča stranka ima na nepremičnini vknjiženo veljavno hipoteko, o tožbi tožene stranke zoper tožečo za ugotovitev obstoja izločitvene pravice pa še ni bilo odločeno. Edino ta sodba bi lahko vplivala na (ne)obstoj ločitvene pravice. Sodišče bi glede na opisano povezanost postopkov moralo počakati do odločitve o reviziji zoper sodbo Pg 32/2015, ker bodo sicer tožeči stranki nastale nepopravljive posledice. V zvezi s predznambo lastninske pravice pa tožeča stranka opozarja, da je bilo že odločeno o izbrisu te predznambe v zemljiški knjigi. V posledici je napačna tudi odločitev o stroških postopka.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka pritrdila razlogom sodišča in predlagala zavrnitev pritožbe. Opozarja, da je postopek vpisa lastninske pravice v predznamovanem vrstnem redu še v teku. Pa tudi če tožeča stranka ne bi bila vpisana, bi sodišče ravnalo protipravno, če ne bi upoštevalo sodbe, ki jo je samo izdalo. Predlog za dopustitev revizije pa je bil zavrnjen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da je zahtevek nesklepčen, saj ni tožena prava stranka. Tožeča stranka namreč v tožbi, ki jo je uperila zoper A.F. (ki ni stečajni dolžnik), zahteva, da se ugotovi, da ima ločitveno pravico v stečajnem postopku zoper T. d.o.o. - v stečaju, in da se stečajnemu dolžniku naloži prednostno poplačilo zavarovane terjatve, pri čemer stečajni dolžnik ni stranka tega postopka in ga torej sodba v nobenem primeru ne bi vezala.

6. Tudi če bi zahtevek bil sklepčen, pa so razlogi sodišča pravilni. Pogoj, da se stečajnemu dolžniku naloži prednostno poplačilo iz nepremičnine je, da je nepremičnina del stečajne mase. Ločitvena pravica je namreč pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (19. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP). Premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov, pa predstavlja stečajno maso (224. člen ZFPPIPP). Predhodno vprašanje za predmetni spor je torej tudi vprašanje, ali je nepremičnina del stečajne mase. O tem vprašanju pa je že bilo pravnomočno odločeno s sodbo I Pg 32/2015. Gre za sodbo v postopku, v katerem je kot intervenient sodelovala tudi tožeča stranka. Ker je imela tožeča stranka položaj sosporniškega intervenienta (odločitev je lahko zanj in za stečajnega dolžnika samo enaka), sodba veže tudi tožečo stranko. V okviru stečajnega postopka zato tožeča stranka ne more priti do poplačila iz nepremičnine, na kateri ima vknjiženo hipoteko. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

7. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora nasprotni stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 642,58 EUR (za sestavo odgovora na pritožbo, za materialne stroške in DDV na opravljene odvetniške storitve).