25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 675/2005 z dne 14. 6. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. In 1138/96 z dne 23. 2. 2005 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjsko sodišče je v izvršilnem postopku s sklepom odločilo, da se nepremičnina, ki je vpisana v vl. št. 1191, k. o. V. mesto, parc. št. 3313, v naravi stanovanjska hiša na naslovu U. ulica 3, Š., stavbišče v izmeri 153 m2 in dvorišče v izmeri 453 m2, izroči kupcu in da so dolžniki (med njimi ustavna pritožnica) dolžni v roku 30 dni po prejemu sklepa izprazniti navedeno nepremičnino ter jo prazno oseb in stvari izročiti kupcu. Odločilo je še, da se po pravnomočnosti sklepa na navedeni nepremičnini vpiše lastninska pravica kupca. Pritožnica se je zoper navedeni sklep pritožila, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo.

2.V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zatrjuje, da je sodišče nepremičnino, na katero je bilo poseženo v izvršilnem postopku, ocenilo po gradbeni namesto po tržni vrednosti. Meni, da mora sodišče po uradni dolžnosti, tudi če stranke tega ne predlagajo, paziti, da se vrednost nepremičnine določi po tržni vrednosti na dan cenitve, saj gre za uporabo materialnega prava. Zato, ker tega ni storilo, sodišču očita samovoljo in arbitrarno ravnanje, ki ne more biti kasneje konvalidirano z izdajo nadaljnjih sklepov v postopku, zato so tudi ti po njenem mnenju nezakoniti. Višjemu sodišču očita, da ji je z zavrnitvijo pritožbe preprečilo pravico do pravnega sredstva proti nezakonitemu ravnanju prvostopenjskega sodišča. Kršena naj bi ji bila tudi pravica do sojenja v razumnem roku, saj naj bi postopek izvršbe trajal skoraj devet let. Navaja še, da sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine ni nikdar prejela, da zanj ne more veljati fikcija vročitve, zato tudi ne more postati pravnomočen.

B.

3.V zvezi z navedbami in očitki, s katerimi pritožnica uveljavlja napačno uporabo materialnega in procesnega prava, Ustavno sodišče pojasnjuje, da ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in uporabi prava. Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Kršitev 22. člena Ustave pritožnica utemeljuje z očitkom, da je sodišče odločalo samovoljno in arbitrarno. Vendar ta njen očitek ni utemeljen. Oceno arbitrarnega ravnanja bi lahko Ustavno sodišče izreklo (le) v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. V obravnavani zadevi je sodišče razumno obrazložilo, zakaj pritožnica v tej fazi izvršilnega postopka ne more več ugovarjati načinu ugotavljanja vrednosti nepremičnin.

5.Pritožnica zmotno meni, da ji je bila z zatrjevano nepravilno zavrnitvijo pritožbe zoper prvostopenjski sklep kršena pravica do pravnega sredstva. Sodišče je njeno pritožbo obravnavalo in o njej meritorno odločilo. Zgolj dejstvo, da ji ni ugodilo, ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 25. člena Ustave.

6.Ustavne pritožbe zoper sklep o izročitvi nepremičnine pritožnica ne more utemeljiti z navedbami, da ji sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine ni bil pravilno vročen in da je tudi sicer bila vrednost nepremičnine napačno ugotovljena. Te domnevne pomanjkljivosti v izvršilnem postopku je imela možnost uveljavljati z ustreznimi pravnimi sredstvi v tem postopku, z izpodbijanima sklepoma pa ni bilo odločeno o vrednosti nepremičnine.

7.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.Pritožnica uveljavlja tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v že končanem izvršilnem postopku. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005 (Uradni list RS, št. 92/05) ugotovilo, da je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS) v neskladju z Ustavo, ker ne vsebuje posebnih, naravi obravnavane pravice prilagojenih določb, ki bi omogočale uveljavljanje pravičnega zadoščenja v primeru, ko je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prenehala. Odprava ugotovljene neskladnosti z Ustavo zahteva kompleksnejše zakonodavno urejanje, zato Ustavno sodišče ni določilo načina izvršitve odločbe. To pomeni, da imajo posamezniki kljub ugotovljeni neskladnosti z Ustavo do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Ker pritožnica ni izkazala, da bi to sodno pot že izkoristila, ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić