Jedro

Pred začetkom upravnega spora, ki se začne s tožbo, morajo biti izčrpana redna pravna sredstva zoper upravni akt. S sklicevanjem na sicer predhodno vloženo (še pred vložitvijo vlog za odločanje o izrednih pravnih sredstvih) zahtevo na odpravo neustavnosti upravnih aktov in vzpostavitvi prejšnjega stanja ni mogoče utemeljiti izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Odločbe o izrednih pravnih sredstvih se namreč izdajajo v novih postopkih, ki so ločeni od postopka izpodbijane upravne odločbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, s katero je Upravnemu sodišču Republike Slovenije, Oddelku v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje), primarno predlagal, naj odpravi odločbo Občinske uprave Mestne občine Ptuj, št. 478-197/2008 z dne 5. 7. 2019. Podrejeno je predlagal, naj sodišče toženi stranki naloži: - izdajo sklepa o priznanju statusa stranskega udeleženca in dovoli obnovo postopka, - izdajo odločbe, s katero naj tožena stranka odpravi odločbo z dne 5. 7. 2019, ter - izdajo odločbe, s katero naj tožena stranka ugodi predlogu za izrek ničnosti odločbe z dne 5. 7. 2019. „Podpodrejeno“ pa je predlagal, naj sodišče toženi stranki naloži odločitev o tožnikovem predlogu za obnovo postopka in odločitev o njegovem predlogu za izrek ničnosti.

2. Sodišče prve stopnje je tožbo zoper odločbo z dne 5. 7. 2019 zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker tožnik zoper to odločbo ni vložil pritožbe, čeprav je bila ta dovoljena. Tožbo zaradi molka organa glede odločitev o tožnikovih predlogih za obnovo postopka in izrek ničnosti pa je zavrglo kot preuranjeno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Pri tem je upoštevalo, da je tožnik oba predloga, skupaj s predlogom za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici,1 vložil 7. 2. 2020, poziv za izdajo odločb pa že 5. 3. 2020, torej še preden je prišlo do zamude organa pri odločanju.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, v kateri navaja, da je sklepanje sodišča prve stopnje o preuranjenosti tožbe zaradi molka organa v nasprotju z dejanskim stanjem in materialnopravno napačen. Pojasnjuje, da se je s „sporno“ odločbo seznanil, ko je že potekel rok za vložitev pritožbe, saj naj mu upravni organ ne bi omogočal sodelovanja v postopku, odločbo pa je vročal z javnim naznanilom, kljub temu, da naj za tako vročanje ne bi bili izpolnjeni pogoji. Navaja, da je z vložitvijo predlogov za obnovo postopka, izrek ničnosti in odpravo odločbe po nadzorstveni pravici izkoristil pravna sredstva, ki so mu bila na voljo. Meni, da so bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa iz četrtega odstavka 28. člena ZUS-1. Prvi poziv naj bi vložil že 17. 1. 2020 z zahtevo na odpravo neskladnosti upravnih aktov in zahtevo za vzpostavitev prejšnjega stanja, drugi poziv 7. 2. 2020 z navedenimi zahtevami za izredna pravna sredstva, nov poziv pa 5. 3. 2020. Navaja še, da je zahteve za izdajo odločb vlagal na naslov drugostopenjskega organa. Sodišču prve stopnje očita, da ni pojasnilo, zakaj njegovega poziva na odpravo neskladnosti upravnih aktov in zahtevo za vzpostavitev prejšnjega stanja ni šteti za pritožbo. Sodišče prve stopnje naj bi bistveno kršilo določbe postopka, ker je tožbo vročalo toženi stranki kljub ugotovljenim pomanjkljivostim tožbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povračilo potrebnih pravdnih stroškov.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Zahtevo, da morajo biti pred začetkom upravnega spora, ki se začne s tožbo, izčrpana redna pravna sredstva zoper upravni akt, določa prvi odstavek 6. člena ZUS-1, po katerem upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni storila. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje, pritožnik pritožbe zoper odločbo z dne 5. 7. 2019 ni vložil. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnik ne izpolnjuje procesne predpostavke za sprožitev upravnega spora, določene v 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

7. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbene navedbe o nepravilnem vročanju odločbe z dne 5. 7. 2019, saj je tudi te očitke treba najprej uveljavljati s pritožbo zoper to odločbo v upravnem postopku. Pritožnik sicer v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da ni pojasnilo, zakaj njegovega „poziva na odpravo neskladnosti upravnih aktov in zahteve za vrnitev prejšnjega stanja“ ni štelo kot pritožbe, vendar je ta očitek neutemeljen, saj iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi uveljavljal tako procesnopravno naravo te svoje vloge, niti, da bi bila vložena tožba zaradi molka organa v zvezi z odločanjem o tej vlogi. To tudi iz pritožbenih navedb ne izhaja. Nasprotno, v pritožbi navaja, da je po vsebini ta poziv pomenil vložitev izrednih pravnih sredstev, saj se je z odločbo z dne 5. 7. 2019 seznanil po tem, ko je rok za pritožbo že potekel, hkrati pa, da je šlo za prvi poziv v smislu četrtega odstavka 28. člena ZUS-1. Poleg tega, tudi če bi sodišče štelo, da je pritožnik s to vlogo vložil pritožbo v upravnem postopku, za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper prvostopenjsko odločbo, ne bi bile izpolnjene procesne predpostavke. Zgolj vložitev pritožbe namreč še ne pomeni, da so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev izpodbojne tožbe, tj. tožbe na odpravo upravne odločbe,2 na kar se je nanašal tožbeni predlog.

8. Pravilna je tudi odločitev o neizpolnjevanju procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa, saj je bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožba zaradi molka organa preuranjena (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

9. Po četrtem odstavku 28. člena ZUS-1, na katerega se sklicuje pritožnik, je taka tožba dopustna, če organ prve stopnje ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, in se je stranka s svojo zahtevo obrnila na organ druge stopnje, pa tudi organ druge stopnje ni odločil v predpisanem roku.3

10. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je pritožnik izredna pravna sredstva (obnova postopka, ničnost odločbe, odprava odločbe po nadzorstveni pravici) vložil 7. 2. 2020 (kar navaja pritožnik tudi v pritožbi), poziv za izdajo odločb o teh pravnih sredstvih pa 5. 3. 2020 (kar prav tako navaja v pritožbi). Ne le ta poziv, tudi tožbo je pritožnik vložil pred potekom dvomesečnega roka iz 28. člena ZUS-1, saj jo je vložil 19. 3. 2020. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z dejanskim stanjem in „materialnopravno“ napačen.

11. Drugačne pritožbene navedbe o tem, da naj bi poziv z dne 5. 3. 2020 pomenil že drugi poziv drugostopenjskemu organu, izhajajo iz očitno zmotnega razumevanja upravnega postopka s pravnimi sredstvi, kot jih ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Odločbe o izrednih pravnih sredstvih se namreč izdajajo v novih postopkih, ki so ločeni od postopka izpodbijane upravne odločbe. Zato s sklicevanjem na sicer predhodno vloženo (še pred vložitvijo vlog za odločanje o izrednih pravnih sredstvih) zahtevo na odpravo neustavnosti upravnih aktov in vzpostavitvi prejšnjega stanja ne more utemeljiti izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih je vložil, kot sam navaja 7. 2. 2020. Pritožbene navedbe o tem, da je že ta vloga po vsebini pomenila vložitev izrednih pravnih sredstev pa so neupoštevne, saj tožba ni bila vložena zaradi molka organa v zvezi z odločanjem o tej vlogi.

12. Na pravilnost odločitve o zavrženju tožbe ne vpliva niti dejstvo, da je sodišče prve stopnje tožbo v odgovor poslalo toženi stranki, čeprav je tožbo zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk. Na izpolnjevanje teh mora namreč sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

14. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Ta predlog je tožena stranka odstopila Ministrstvu za okolje in prostor. 2 Taka tožba bi bila vložena preuranjeno in se jo zavrže na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj do odločitve pritožbenega organa o pritožbi odločba prvostopenjskega upravnega organa ni dokončna (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). 3 Četrti odstavek 28. člena ZUS-1 določa: Če organ prve stopnje, zoper odločbo katerega je dovoljena pritožba, ni izdal in vročil stranki odločbe v predpisanem roku, ima stranka pravico obrniti se s pritožbo naravnost na organ druge stopnje, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. Če pa organ druge stopnje ne izda in vroči stranki odločbe o pritožbi v predpisanem roku in tudi ne v sedmih dneh na njeno ponovno zahtevo, sme stranka zaradi varstva svojih pravic sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.