Jedro

Okoliščina, da je senat pritožbenega sodišča v isti zadevi že odločal, sama po sebi ni izločitveni razlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Podpredsednik Višjega sodišča v Ljubljani je zavrnil zahtevo za izločitev višjih sodnic ...

Proti sklepu se pritožuje tožnica. V pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter se sklicuje na kršitev ustavnih določb iz 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi ter sklep spremeni tako, da zahtevi za izločitev navedenih sodnic ugodi. V pritožbi navaja, da le to vlaga izključno zaradi tega, ker želi doseči, da se bodo enaki primeri v praksi tudi enako obravnavali. Zaradi tega prilaga sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Su 29/2007 z dne 23.1.2007, s katerim je bilo predlogu za izločitev višjih sodnikov ugodeno. Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je bilo predlogu ugodeno zato, ker se je senat višjega sodišča, ko je odločal o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi, povsem določno opredelil o razlagi pogodbene določbe. Šlo naj bi za odločilno vprašanje. Prav tako pa gre za odločilno vprašanje tudi v tej pravdni zadevi. Gre za pravno in dejansko vprašanje, kakšne navedbe so bile podane s strani tožene stranke. Očitno naj bi bilo, da se v nekaterih primerih predlogom za izločitev višjih sodnikov ugodi, v nekaterih pa ne, čeprav so primerljivi do te mere, da bi moral biti uporabljen enak kriterij pri odločanju.

Pritožba ni utemeljena.

V tej zadevi je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnic, ki so že v prejšnjem pritožbenem postopku odločale v tej zadevi ter se pri tem po navedbah tožnika že opredelile glede pravočasnosti in zadostnosti navedb tožeče stranke. Njihovo stališče naj bi bilo napačno, utemeljeno pa je pričakovati, da sodnice svojega stališča ne bodo spremenile.

Vrhovno sodišče soglaša z odločitvijo in razlogi izpodbijanega sklepa, da torej zatrjevano dejstvo ne predstavlja odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 - Uradni list RS, št. 43/2006; ZPP). Odklonitveni razlog namreč ne more biti niti pravno mnenje sodnika, izraženo v strokovnem članku, niti pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, prav tako pa ne more biti odklonitveni razlog okoliščina, da je sodnik že odločal v konkretni zadevi(1). Nasprotno: pravilo je, da se zadeva ob vnovičnem odločanju dodeli istemu sodniku poročevalcu (drugi odstavek 163. člena Sodnega reda).

Pritožnica se sklicuje na neko drugo zadevo, v kateri naj bi bilo zahtevi za izločitev, nasprotno, ugodeno. Vrhovnemu sodišču se ni treba opredeljevati do rešitve v neki drugi zadevi nižjega sodišča (v kateri so bile konkretne okoliščine morda tudi drugačne), marveč je pristojno odločiti le v konkretni zadevi. Vrhovnega sodišča prav tako ne veže morebitna drugačna odločitev nižjega sodišča v drugi zadevi. Tisto, kar je pomembno, je to, da je v konkretni zadevi odločitev pravilna, pritožba pa neutemeljena. Iz tega razloga jo je vrhovno sodišče zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako tudi L. Ude v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 303.