Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob odsotnosti trditvene podlage, da je šlo pri vložitvi predloga v nepravdnem postopku za šikaniranje, ZNP ne nudi zakonske podlage za odločanje o stroških po umiku predloga. V takem primeru je podlaga 413. člen ZPP, kjer sodišče pretehta vse okoliščine primera in pojasni, zakaj je odločilo po prostem preudarku ter kakšen rezultat je ta prosti preudarek prinesel.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je umik predloga vzelo na znanje, pravdni postopek ustavilo ter sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
2. Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi izpodbija stroškovno odločitev. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča, da je bil postopek voden v korist mladoletnih otrok. Predlog je bil umaknjen pred prvim narokom. Četudi se je hči odselila k mami, se ni ugotavljalo, ali je to njena prava volja, sin pa je še vedno pri njem. Ker se v tem postopku ne rešujejo spori, je zakonodajalec kriterije določil v 35. členu ZNP, situacije, kako odločiti o stroških po umiku, pa ne ureja, zato bi bilo treba uporabiti 158. člen ZPP. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega dela sklepa.
3. Predlagateljica je na pritožbo pravočasno odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožnik utemeljeno opozarja, da v primeru, ko pride do umika predloga, podanega v nepravdnem postopku, ZNP nima določb, ki bi urejale odločanje sodišča o stroških tega postopka. Ena od možnosti, ki bi v takem primeru sicer lahko prišla v poštev, je krivdno načelo, uzakonjeno v petem odstavku 35. člena ZNP1. Vendar takšnih okoliščin (tj., da je bil predlog podan, po njegovem umiku pa se izkaže, da je bila povzročitev stroškov brez stvarne potrebe)2 v danem primeru niso izkazane niti jih pritožnik ne zatrjuje. Ob odsotnosti trditvene podlage, da je šlo pri vložitvi predloga v nepravdnem postopku za šikaniranje, ZNP ne nudi zakonske podlage za odločanje o stroških po umiku predloga. V takem primeru je treba uporabiti določbe ZPP, in do tu ima pritožnik prav.
6. V postopkih v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, med katere sodi tudi predmetni "spor" o ureditvi stikov, je zakonodajalec sodišču podelil diskrecijsko pravico, da lahko odloča po prostem preudarku (413. člen ZPP). To pravilo izključuje določbe o povrnitvi stroškov v rednem postopku, pri čemer ne zadostuje sklicevanje na zakonsko normo, temveč mora sodišče navesti razloge/okoliščine primera, na podlagi katerih je prišlo do zaključka, da je na mestu odločitev po prostem preudarku3. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več4 - od premoženjskega stanja strank in razlogov za postopek, do uspeha v postopku5, krivde in drugih razlogov6, na primer procesne racionalnosti strank oziroma obsega stroškov vsake od pravdnih strank7. Pri stroškovni odločitvi je torej treba ob samem rezultatu postopka hkrati upoštevati vse okoliščine posameznega spora in jih pravično ovrednotiti8. 7. Predlagateljica je predlagala ureditev stikov med njo in svojima mladoletnima otrokoma, ki sta bila zaupana v vzgojo in varstvo očetu. Nasprotni udeleženec je predlogu nasprotoval. Mladoletni sin udeležencev je star dobrih 16 let, mladoletna hči pa dobrih 15 let. Predlagateljica je po dobrem mesecu predlog umaknila in sporočila, da je prišlo do spremembe na strani otrok, saj je mladoletna hči od očeta pobegnila k njej in vložila tožbo za predodelitev k mami, zato je ta del zahtevka izpolnjen. Glede mladoletnega sina je navedla, da je ta še vedno pri očetu, da pa upa, da se bo odločil za odhod od njega in prihod k njej, kjer je vedno dobrodošel. Nato je mladoletna hči sodišču poslala dopis, da se strinja z ustavitvijo ter preklicuje izjavo, ki jo je vložila v spis in napisala na zahtevo očeta in ne izraža njene resnične volje. Nasprotni udeleženec je z umikom soglašal, dodala pa je, da noben del zahtevka ni izpolnjen s tem, ko je hči prostovoljno odšla k mami, dejstvo, da otroka pri njem nista bila ogrožena, pa potrjujejo listine, ki jih prilaga.
8. Pritožbeno sodišče sodi, da sta bila udeleženca z vlaganjem vlog enako racionalna, obema so nastali približno enaki stroški (vsakemu odvetniški stroški, predlagateljica je morala za predlog in za predlog za začasno odredbo plačati 65 še EUR). Sodišče prve stopnje ima prav, da se postopek za ureditev stikov prvenstveno vodi v korist otrok. S tem, ko je en otrok prešel od enega roditelja k drugemu, ni mogoče govoriti o "(delni) izpolnitvi zahtevka", saj otrok ni stvar/predmet, drži pa, da je dejansko stanje po zaključenem postopku drugačno od stanja ob njegovem začetku (ker je hči pri mami, ureditev stikov med njima ni več potrebna). Do te spremembe ni prišlo po krivdi udeležencev, temveč zaradi ravnanja mladoletne hčerke. Toda predlagateljica ni umaknila svojega predloga le glede ureditve stikov s hčerko, temveč v celoti, tj. glede ureditev stikov med njo in sinom.
9. Pritožbeno sodišče glede na vse okoliščine primera ocenjuje, da je presoja sodišča prve stopnje (ki se je sicer zmotno oprlo na določbo ZNP), da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, iz teh razlogov pravilna, zato je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
1 Primerjaj sklep VSL IV Cp 1919/2014 z 31. 7. 2014. 2 Primerjaj sklep VSL IV Cp 1786/2010 s 17. 5. 2010. 3 Stroškovni izrek mora sodišče obrazložiti. Tako Rijavec, dr. V., v Komentarju ZPP, 3. knjiga, str. 632, 3. točka. Tako tudi Juhart, dr. Jože, Pravdni postopek, Ljubljana 1974, str. 503, 4. točka. 4 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 354/2016. 5 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 618/2011. 6 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3285/2015. 7 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3974/2011. 8 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Mariboru III Cp 1568/2009.