Jedro

Za revizijo kot izredno pravno sredstvo zakon ne predpisuje pouka o tem, da je sploh mogoče vložiti to sredstvo in seveda tudi ne, kako. Zakon daje možnost pritožbenemu sodišču, da ob nespremenjenem izreku navede pravilno obrazložitev sodne odločbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dne 27.6.2001 je tožnik vložil tožbo z dne 25.6.2001 za razveljavitev kupne pogodbe in izbris vseh njenih posledic. Okrožno sodišče v Ljubljani kot prvostopenjsko sodišče je s sklepom II R 73/2001-2 z dne 9.8.2001 ugotovilo, da je vloga z dne 25.6.2001 nepopolna in da jo mora tožnik popraviti. Tožnik je sicer vložil "popravek vloge - dopolnitev tožbe", vendar je sodišče njegovo vlogo z dne 25.6.2001 s sklepom II R 73/2001-4 z dne 13.9.2001 zavrglo, ker "popravek vloge - dopolnitev tožbe" ne predstavlja ustrezno popravljene vloge.

Tožnikovo pritožbo zoper ta sklep je Višje sodišče v Ljubljani kot pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 1716/2001 z dne 21.11.2001 zavrnilo z obsežno obrazložitvijo.

Zoper ta sklep je tožnik vložil 12.4.2002 revizijo, ki jo je prvostopenjsko sodišče s sklepom II R 73/2001-16 z dne 12.7.2002 kot nedovoljeno zavrglo, ker odvetnik, ki ga je tožnik ta čas pooblastil, ni kljub pozivu predložil popolnega pooblastila. Pooblastitelj pooblastila ni podpisal. Tožnikovo pritožbo zoper ta sklep je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 1413/2002 z dne 23.10.2002 zavrnilo. Strinjalo se je z zavrženjem revizije kot nedovoljene, vendar iz drugega razloga. Tožnik je namreč vložil revizijo sam in ne po pooblaščencu, ki je odvetnik. Te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z naknadno pooblastitvijo odvetnika.

Zoper sklep prvostopenjskega sodišča II R 73/2001-16 v povezavi s sklepom pritožbenega sodišča I Cp 1413/2002 je tožnik vložil revizijo po pooblaščencu odvetniku. Vložil jo je zaradi bistvenih kršitev določil Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Okrožnemu sodišču očita, da ga ni opozorilo, da mora v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pooblastiti odvetnika, ko pa ga je pozvalo, naj predloži pooblastilo o zastopanju s strani odvetnika, je takšno pooblastilo predložil. "Iz obrazložitve drugostopenjskega sklepa ni mogoče neizpodbitno ugotoviti, ali je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ali pa je odločitev pravilna iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje". Predlaga razveljavitev obeh sklepov.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki je izjavilo, da zahteve za varstvo zakonitosti ni vložilo.

Revizija ni utemeljena.

Očitek, da sodišče tožnika ni opozorilo, da mora za nadaljevanje sodnih postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi pooblastiti odvetnika, ni utemeljen. Zakon predpisuje obvezen pravni pouk le glede strankine (ustavno zajamčene - 25. člen Ustave Republike Slovenije) pravice do pritožbe zoper sodbo (prvi in osmi odstavek 324. člena ZPP) ali sklep (332. člen ZPP). Za revizijo kot izredno pravno sredstvo zakon torej ne predpisuje pouka o tem, da je sploh mogoče vložiti to sredstvo in seveda tudi ne, kako.

Res je prvostopenjsko sodišče pozvalo tožnika, naj predloži pooblastilo odvetnika (kar je ta tudi storil), za to pa ni imelo podlage v zakonu, saj ni šlo za to, da bi tožnik vložil revizijo po pooblaščencu, ta pa ne bi predložil posebnega pooblastila za to pravno sredstvo. Revizijo je vložil sam in s tem je kršil določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP, po katerem sme stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Če stranka ne ravna tako, ni mogoče te opustitve sanirati naknadno.

Pritožbeno sodišče je tako v izpodbijani odločbi pravilno uporabilo in razložilo zadevne procesne predpise. Pri tem je tudi jasno razložilo, da je odločitev prvostopenjskega sodišča - o zavrženju nedovoljene revizije pravilna, le njena utemeljitev je bila napačna. Zakon daje možnost pritožbenemu sodišču (2. točka 365. člena ZPP), da ob nespremenjenem izreku navede pravilno obrazložitev sodne odločbe. Skratka revizija, ki jo vloži nekdo, ki nima te pravice, je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in takšno revizijo mora zavreči že sodnik sodišča prve stopnje (prvi odstavek tega člena) in to se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo.

Neutemeljeno revizijo je bilo zato treba zavrniti (378. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).