Jedro

Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu, in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune.

Podatki o strukturi cen ne predstavljajo dodatne dokumentacije, saj gre za uporabo strokovnega znanja izvedenca, kar pa je že zaobseženo v postavki nagrade za izdelavo izvedeniškega mnenja.

Ker je šlo v konkretnem primeru zgolj za navadne črno-bele kopije, je primerna povrnitev materialnih stroškov 5% od priznane nagrade.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremeni tako, da se sodnemu izvedencu M. D. za izdelavo izvedeniškega mnenja zavrne njegov predlog za odmero nagrade in povrnitve stroškov v višini 393,02 EUR in se znižata nagrada in nadomestilo za stroške na bruto znesek 356,14 EUR, v II. točki izreka tako, da se 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zniža na znesek 21,37 EUR ter se v IV. točki izreka skupni znesek za izplačilo zniža na 377,51 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu arhitekturne stroke za opravljeno izvedensko delo priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v bruto znesku 749,16 EUR (I. točka izreka sklepa), od tega je priznalo še 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko varstvo (II. točka izreka) ter odločilo, da se skupni znesek v višini 794,11 EUR izplača iz položenega predujma (IV. točka izreka).

2. Tožeča stranka je zoper odločitev sodišča prve stopnje pravočasno vložila pritožbo, kjer navaja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlaga razveljavitev sklepa. Najprej izpodbija samo pravico izvedenca do nagrade, potem pa še njeno višino.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izdela izvedeniško mnenje (149. čl. ZPP in 39. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih). Tako nima prav pritožnica, ko navaja, da zaradi tega, ker naj izvedenec svojega dela ne bi opravil vestno in v skladu s pravili stroke in s tem, da ni odgovoril na vsa njena vprašanja, ni upravičen do nagrade in povrnitve stroškov. To delo je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, kjer so mu bila tudi postavljena vprašanja, na katera mora odgovoriti. Torej je sodišče tisto, ki postavlja vprašanja in s tem obseg dela izvedenca, ne stranke. Pri odločanju o odmeri nagrade ni pomembno, ali se stranke strinjajo z izvedeniškim mnenjem ali ne, pomembno je le, da izvedenec delo, ki mu je bilo naloženo, opravi. Po mnenju višjega sodišča izdelano izvedeniško mnenje ustreza lastnostim izvedeniškega mnenja in predvsem nalogi, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje in je tako izvedenec upravičen do nagrade in povrnitve stroškov (primerjaj tudi VSL I Cpg 891/2011, VSL II Cp 818/2010).

5. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo v s skladu s 48 čl. Pravilnika nagrado v višini 138 EUR za študij spisa, čemur pritožnica niti ne nasprotuje.

6. Glede postavke „zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije“ pa ima prav pritožnica, ko navede, da je sodišče prve stopnje nepravilno odmerilo nagrado v višini 46,00 EUR. Sodišče je kot podlago navedlo določbo 1. tč. 1. odst. 49. člena Pravilnika. Iz stroškovnika izvedenca izhaja, da je šlo za pridobivanje podatkov o strukturi cene projektantskih storitev. Izrecno pa je izvedenec v mnenju navedel, da pridobitev projektne dokumentacije iz Upravne enote Logatec ocenjuje kot nepotrebno, kljub temu da ga sodišče v sklepu, kjer mu je naložilo izvedbo izvedeniškega dela, na to napoti, kar pa bi lahko predstavljajo dejansko podlago za nagrado po 49. čl. Pravilnika. Sodišče soglaša z ugotovitvijo pritožnice, da podatki o strukturi cen ne predstavljajo dodatne dokumentacije v smislu 49. čl. Pravilnika. Po mnenju sodišča gre za uporabo strokovnega znanja izvedenca, kar pa je že zaobseženo v postavki nagrade za izdelavo izvedeniškega mnenja (primerjaj tudi VSL I Cp 1034/2012) .

7. Sodišče prve stopnje je priznalo izvedencu nagrado za izdelavo zelo zahtevnega izvedeniškega mnenja v višini 414,00 EUR, kar je po mnenju pritožnice nepravilno, ker je potrebno zahtevnost mnenja ocenjevati v objektivnem smislu, in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, čemur sodišče druge stopnje pritrjuje. Iz sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je bila izvedencu naložena naloga, je mogoče razbrati, da so bila postavljena izvedencu zelo splošna in osnovna vprašanja (npr.: kaj je vsebina oz. definicija posameznih pojmov). Pravilnik v 51. členu določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje: za manj zahtevno, za zahtevno, za zelo zahtevno in za izjemno zahtevno. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune. Navedenim kriterijem pa obravnavano mnenje po oceni višjega sodišča ne zadosti. Izvedenec je odgovarjal na najbolj osnova vprašanja svoje stroke, ni potreboval dodatne literature, niti dodatne dokumentacije, pri obračunu je uporabil le osnovne operacije, mnenje pa je tudi po obsegu izjemno kratko, zato je sodišče v celoti sledilo pritožbi in mnenje ocenjuje kot manj zahtevnega, zato mu je v skladu s 1. tč. 51. člena Pravilnika priznalo nagrado v višini 184,00 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je izvedencu priznalo tudi materialne stroške v višini 15% od priznane nagrade, s čimer se pritožnica ne strinja, saj 3. odst. 45. člena Pravilnika določa, da se materialni stroški ovrednotijo v višini do največ 15%, kar je zgornja meja in da v tem primeru izvedenec ni imel tolikšnih stroškov, da bi mu šla ocena v najvišjem razponu, čemur sodišče pritrjuje. Izvedenec je kot svoje materialne stroške v stroškovniku ocenil kot »stroške za pisalna sredstva 15%«, kar vsekakor ne pomeni nastanka takšnih materialnih stroškov, ki bi opravičevali takšno oceno, kot je bila določena. Za takšno najvišjo oceno bi šlo, ko bi izvedenec za svoje izvedeniško mnenje moral na primer uporabljati posebne tiskalne barvne naprave, različna snemanja na digitalne nosilce podatkov, itd.. V konkretnem primeru je šlo zgolj za navadne črnobele kopije in tako višje sodišče ocenjuje, da je primerna povrnitev materialnih stroškov 5% od priznane nagrade. Za razliko do priznane višine materialnih stroškov je zato ugodilo utemeljeni pritožbi.

9. Sodišče prve stopnje je izvedencu priznalo še potne stroške v višini 61,46 EUR in sicer v višini priglašene kilometrine. Prav ima pritožnica, ki izpodbija takšen obračun potnih stroškov, saj 1. odst. 41. čl. Pravilnika določa, da ima izvedenec pravico do povrnitev potnih stroškov v višini izdatkov za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom na dan opravljene vožnje. Določba 4. odst. istega člena določa izjeme, ko se sme obračunati kilometrina, vendar za uporabo teh izjem v konkretnem primeru ni dejanske podlage, saj se je izvedenec pripeljal iz Maribora v Ljubljano in nazaj, kar je po javno objavljenih cenah Slovenskih železnic strošek v višini 18,04 EUR. Tako je pritožnica uspela tudi v tem delu pritožbe.

10. Priznana nagrada in stroški, do povrnitve katerih je izvedenec upravičen, znašajo skupno tako 356,14 EUR. V skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju gre tako od priznane nagrade in stroškov še 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znaša 21,37 EUR. Tako se nagrada in stroški ter prispevek v skupnem znesku 377,51 EUR izplačajo iz predujma tožeče stranke.

11. V pretežni meri utemeljeni pritožbi tožeče stranke je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke dispozitive tega sklepa (3. tč. 365. čl. ZPP), v preostalem, nespremenjenem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo, ker je pravica do povračila stroškov odvisna od odločitve o glavni stvari (6. odst. 163. člena ZPP).