Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obveznost tožene stranke, da je pravočasno plačevala za dobavljeno energijo po računih, ki jih je izstavljala tožeča stranka, je bila njena pogodbena obveznost, pa čeprav je sama dolgovani znesek izterjala od etažnih lastnikov.
In če je tožena stranka zamudila s plačilom svoje obveznosti, lahko le njo bremeni plačilo obračunanih zamudnih obresti (277. čl. ZOR).
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP/99 (ur.l. RS 26/99) postopek nadaljevalo po določilih ZPP/77 (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90).
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... v 1. in 3. tč. izreka. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da vtoževani obračun zamudnih obresti upošteva pravilni dan zapadlosti terjatev in plačila le-teh ter da je tožena stranka pasivno legitimirana.
Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.
Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožena stranka s Pogodbo št. 14/93 zavezala, da bo tožeči stranki (sama) plačevala dobavo toplotne energije v hišo na K. 2, 4. Tožena stranka ni trdila, da tožeča stranka svoje obveznosti po tej pogodbi ne bi izpolnila. Če jo je izpolnjevala v korist etažnih lastnikov, ne pa tožene stranke, to na učinke te pogodbe med pogodbenima (pravdnima) strankama, ne more vplivati (prim. 1. in 3. odst. 148. čl. ZOR). Obveznost tožene stranke, da je pravočasno plačevala za dobavljeno energijo po računih, ki jih je izstavljala tožeča stranka, je bila tako njena pogodbena obveznost, pa čeprav je sama dolgovani znesek izterjala od etažnih lastnikov. Omenjene pogodbe tožena stranka ni podpisala kot pooblaščenec etažnih lastnikov stanovanj. Sklicevanje na status upravnika, pa seveda na učinke pogodbe med pravdnima strankama tudi ne more vplivati. In če je tožena stranka zamudila s plačilom svoje obveznosti, lahko le njo bremeni plačilo obračunanih zamudnih obresti (277. čl. ZOR). Ugovor pasivne legitimacije je zato neutemeljen. Na ugotovljeno dejansko stanje je tako sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (368. čl. ZPP).