Jedro

Spolna zloraba otroka je zagotovo ena izmed najhujših in zavrženih oblik nasilja nad otrokom in za otroka predstavlja nepopravljivo škodo. V kolikor je izvršitelj roditelj, ta predstavlja razlog za odvzem roditeljske pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Pritožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Pritožnica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka, s katero je bil zavrnjen njen predlog za odvzem roditeljske pravice nasprotnemu udeležencu A. A. 2. Odločitev sodišča izpodbija iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. V obrazložitvi navaja, da ima sklep pomanjkljivosti zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti in ne vsebuje odločilnih razlogov o odločilnih dejstvih, razlogi so med seboj tudi v nasprotju. Sodišču očita, da ni izvedlo dokaza s postavitvijo posebnega sodnega izvedenca s področja spolnih zlorab otrok, ki bi deklico pregledal in podal samostojno mnenje glede mladoletne B. B. Sodišče je celotno oceno o neugotovljeni spolni zlorabi oprlo na mnenje izvedenk C. C. in dr. D. D., ki sta svoj zaključek potrdili predvsem na oceni matere, da ima duševno blodnjavo motnjo v zvezi z zlorabo hčerke. Ta ocena je bila v celoti izpodbita z izvedenskim mnenjem izvedenke E. E., ki je predlagateljico ocenila za popolnoma duševno zdravo. Sodišče nasprotij med izvedenkami nikoli ni razčistilo in prezrlo, da v primeru, da sta prvi dve izvedenki podali zmotno strokovno mnenje glede predlagateljice, sta se zato torej skoraj gotovo zmotili v oceni nasprotnega udeleženca in mladoletne B. B. Sodišče pripomb, ki jih je predlagateljica podala na mnenje izvedenk C. C. in D. D. ni upoštevalo in posledično zmotno ugotovilo dejansko stanje. Ni znano ali sta izvedenki C. C. in D. D. ustrezno kvalificirani za področje spolnih zlorab, pa tudi sredstev na katerih sta temeljili svoji ugotovitvi nista predstavili. Pritožbi prilaga oceno I. iz katerega izhaja, da se B. B. bojuje s predelavo travmatične izkušnje spolne zlorabe s strani očeta.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, ki bi vplivale na zakonitost sklepa, ugotovljene dejanske okoliščine pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne dajejo materialnopravne podlage za ugoditev predlogu predlagateljice, da se nasprotnemu udeležencu odvzame roditeljska pravica.

5. Roditeljska pravica se zakoncu lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Roditelju se na podlagi prvega odstavka 15. člena ZZZDR odvzame roditeljska pravica s sodno odločbo v primerih, če se ugotovi, da zlorablja roditeljsko pravico ali je otroka zapustil ali je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka ali drugače hudo zanemaril svoje dolžnosti.

6. V tem postopku ni spora o okoliščini, da je hči strank dodeljena v varstvo in vzgojo ter oskrbo materi, oče pa ima z njo stike v navzočnosti centra za socialno delo in plačuje preživnino. V pritožbenem postopku ostaja sporno, ali je oče deklico zlorabljal v njenem najzgodnejšem otroštvu, ko je občasno bival v stanovanju predlagateljice.

7. Spolna zloraba otroka je zagotovo ena izmed najhujših in zavrženih oblik nasilja nad otrokom in za otroka predstavlja nepopravljivo škodo. V kolikor je izvršitelj roditelj, ta predstavlja razlog za odvzem roditeljske pravice.

8. Predlagateljica je navedla, da ji je o spolnih zlorabah povedala deklica sama, priznal pa je tudi nasprotni udeleženec, da je deklico zlorabljal od njenega tretjega meseca do starosti treh let in pol. Navedbe predlagateljice kot tudi njeno izpovedbo je nasprotni udeleženec zanikal. Izvedensko mnenje v tej zadevi je opravila izvedenka s področja klinične psihologije mag. C. C., ki je k delu pritegnila tudi sodno izvedenko s področja psihiatrije dr. D. D. Izvedenki sta izdelali skupno izvedensko mnenje. Opravljen je bil psihološki in psihiatrični pregled obeh staršev, psihološki pregled otroka, izvedenki sta opazovali dekličino interakcijo z vsakim izmed staršev. Ugotovili sta, da je deklica neobičajno poučena o odraslih temah s področja zlorab in da o svoji morebitni zlorabi govori kot odrasla oseba in s podobnimi stavki kot predlagateljica. Govori o vsebinah, ki otrokom njene starosti niso razumljive in v terminologiji odraslih. Izvedenki nista zaznali neprijetnih čustev, ki bi deklico preplavila ob obujanju travmatskih dogodkov. Deklica je delovala kot bi bila vnaprej pripravljena, da bo nekomu poročala o dogodkih. Tudi izpovedba deklice o morebitni spolni zlorabi je bila nekonsistentna, ob enem obisku je deklica povedala eno zgodbo, ob drugem pa precej drugačno. Zlorabe naj bi se dogajale, ko je bila tako majhna, da še ni znala povedati zanje, vendar se jih spominja. Po mnenju sodnih izvedenk je slednje neskladno in z vidika razvojnih značilnosti. Zato sta zaključili, da vse navedeno govori proti verjetnosti spolne zlorabe, ker B. B. ob pregledu ni imela značilnih simptomov spolno zlorabljenih otrok.

9. Izvedenki pri nasprotnem udeležencu nista zaznali nenavadnih ali bolezenskih vedenjskih vzorcev na področju spolnosti v smislu parafij oziroma zlorabe deklice in po mnenju sodnih izvedenk odvzem roditeljske pravice očetu zato ni potreben. Stiki z očetom so B. B. v korist, če se bodo izvajali pod nadzorom oziroma v varnem okolju. Glede na to, da oče redno obiskuje psihiatrinjo, izvedenki zaključujeta, da bo ta morebitno poslabšanje bolezenskega stanja zaznala in bo pravočasno zdravljeno. Duševne motnje očeta so v dolgotrajni remisiji, zato deklici ni nevaren.

10. Suma spolne zlorabe v konkretnem primeru ni potrdila niti policija, ki je na tožilstvo poslala poročilo. Ovadba je bila na tožilstvu zavržena, ker ni bil podan utemeljen sum o spolni zlorabi. Iz poročil centra za socialno delo izhaja, da hčerka očeta dobro sprejema, se z njim sproščeno pogovarja in igra, in ni zaznati, da bi bila karkoli v stiski ali da bi ji bilo neugodno, kar vse napotuje tudi pritožbeno sodišče na zaključek, da so takšni stiki pod nadzorom za deklico koristni in se na ta način vzdržuje potrebni minimalni stik otroka s svojim očetom.

11. Izvedenki sta odgovorili na pripombe predlagateljice, ki je v pripombah predvsem izražala nestrinjanje z njunimi strokovnimi stališči in izsledki in tudi sedaj v pritožbenem postopku povsem pavšalno pod vprašanj postavlja njuno strokovnost. 12. Izvedensko mnenje E. E. na katerega se sklicuje pritožba ni imelo za predmet obravnave nasprotnega udeleženca, niti deklice, ampak je izvedenka obravnavala le vprašanje ali pri predlagateljici morda obstaja motnja, zaradi katere ni sposobna skrbeti za otrokove koristi. Sodišče prve stopnje je sledilo ugotovitvam izvedenke in je predlog nasprotnega udeleženca za odvzem roditeljske pravice predlagateljici zavrnilo. Oceno I., ki jo je predlagateljica priložila pritožbi, je pritožbeno sodišče obravnavalo kot pritožbeno navedbo predlagateljice in jo na podlagi razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi zavrnilo.

13. Prvostopno sodišče ni zagrešilo po pritožbi uveljavljanih absolutno bistvenih kršitev določb postopka. Odločitev je v zadostni meri obrazložena. Sodišče je obrazložilo (30. točka obrazložitve) zakaj soočenje izvedenk kljub kontradiktornemu mnenju, da je duševno funkcioniranje predlagateljice škodljivo za B. B. razvoj, ni opravilo. Ker je predlog nasprotnega udeleženca za odvzem roditeljske pravice predlagateljici zavrnilo, kljub dejstvu, da ni soočilo izvedenk v zvezi s stanjem predlagateljice, predlagateljici ni kratilo pravice do obravnavanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Prvostopno sodišče je povsem razumljivo in logično obrazložilo tudi zaključek v 17. točki obrazložitve, zakaj v konkretnem primeru ni podlage, da se poseže po skrajnem ukrepu kot je odvzem roditeljske pravice, četudi so pri nasprotnem udeležencu resnično prisotne določene duševne motnje in osebnostne pomanjkljivosti, vendar pa te ne vplivajo na njegovo vedenje, ki bi kakorkoli škodljivo vplivalo na njegovega otroka in bi mu bil zato nevaren.

14. Takšna odločitev prvostopnega sodišča v celoti izpolnjuje koristi otroka kot temeljnega vodila pri odločanju sodišča pri sporih v zvezi z otroki in ga uzakonja nacionalna zakonodaja tako v Ustavi Republike Slovenije kot v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ter Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah. V danem primeru se je izkazalo, da je za mladoletno B. B. koristno, da ima v navzočnosti centra za socialno delo tudi stike s svojim očetom. Dokazni postopek je pokazal, da oče ima starševski čut in ni brezbrižen za otrokove koristi, vse te okoliščine pa kažejo, da za zavarovanje koristi mladoletne deklice, ukrep z odvzemom roditeljske pravice očetu, ni potreben.

15. Po obrazloženem in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 366. členom v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava je pritožbo zavrnilo, izpodbijano odločitev v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).