U-I-302/95

11.4.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vitomira Grosa, župana Mestne občine Kranj, ki ga zastopa Igor Bele, odvetnik v Kranju, na seji dne 11.aprila 1996

s k l e n i l o :

Zahteva za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 - odl. US in 1/96) in za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode iz vodotoka Kokre za dodatno zasneževanje smučišč na Krvavcu (Uradni list RS, št. 44/95) se zavrže.

Ob r a z l o ž i t e v

A.

1.Župan Mestne občine Kranj izpodbija v izreku navedeni člen Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO), saj meni, da je njegova določba, po kateri je voda last republike, v nasprotju s 70. členom Ustave. Po tej ustavni določbi se namreč na javnem dobru, torej tudi na vodi, lahko pridobi le posebna pravica uporabe. Izpodbijana uredba pa je po mnenju predlagatelja protiustavna zato, ker temelji na tej protiustavni določbi ZVO.

Poleg tega naj bi bila izpodbijana uredba tudi v neskladju s 45. členom Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91 in 32/93) in četrtim odstavkom 21. člena ZVO.

B.

2.V 23. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je določeno, da lahko v primeru, ko so ogrožene pravice lokalnih skupnosti, zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti vložijo njihovi predstavniški organi, torej občinski sveti. Župan lahko samostojno vloži zahtevo le v posebnem primeru, ki ga ureja peti odstavek 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95 in 20/95 - odl. US; v nadaljevanju: ZLS), kadar meni, da je predpis občinskega sveta neustaven oziroma nezakonit. Mimo tega pa lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti zakona le, če izkaže posebno pooblastilo občinskega sveta ali če je v občinskem statutu vsebovano generalno pooblastilo za vlaganje zahtev. V tem primeru lahko zahtevo vloži v mejah pooblastila.

3.Ker ne gre za primer iz 33. člena ZLS in ker predlagatelj ob vložitvi zahteve potrebnega pooblastila ni predložil, ga je Ustavno sodišče pozvalo, da to pooblastilo izkaže, oziroma, če gre pri njegovi vlogi zgolj za pobudo po 24. členu ZUstS, da izkaže svoj pravni interes za vložitev pobude.

4.Predlagatelj v odgovoru ni predložil pooblastila za predlaganje zahteve niti ni izkazal svojega pravnega interesa za vložitev pobude, saj je menil, da je bil poziv Ustavnega sodišča k dopolnitvi zahteve neutemeljen. Po njegovem mnenju je namreč tudi občinski župan predstavniški organ občine, kar naj bi izhajalo iz dejstva, da je ravno tako kot občinski svet neposredno voljen, pa tudi iz 29. člena ZLS, ki določa pristojnosti občinskega sveta, in iz 33. člena ZLS, po katerem župan predstavlja in zastopa občino. Iz tega po predlagateljevem mnenju sledi, da lahko župan zastopa občino pred vsemi organi in v vseh zadevah in da je zato zahteva po nekakšnih dodatnih pooblastilih v nasprotju z navedenimi določbami ZLS. Tudi Statut Mestne občine Kranj naj ne bi predvideval nobenega dodatnega pooblastila za tako zastopanje.

Podrejeno pa predlagatelj pripominja, da ima kot župan in s tem kot zastopnik občinskih interesov tudi pravni interes za vložitev pobude v tej zadevi, saj izpodbijana predpisa močno posegata v občinske vodne vire.

5.Takšno stališče predlagatelja ni pravilno. Predlagatelj si napačno tolmači izraz "predstavniški organ" iz 23. člena ZUstS. Po tej določbi lahko, kot rečeno, zahtevo vložijo le predstavniški organi lokalnih skupnosti. V ustavnem pravu ima izraz "predstavniški organ" točno določen in splošno uveljavljen pomen: označuje namreč le "ljudska predstavništva" kot kolegijske organe z zakonodajno (oziroma na lokalni ravni njej ustrezno) funkcijo, ne pa tudi tudi predsednika republike in župana, čeprav imata funkcijo predstavljanja države oziroma občine kot pravne osebe.

Pri predstavniškem organu torej ne gre za predstavljanje države ali občine kot pravne osebe, temveč za predstavljanje interesov volilcev v zakonodajnem telesu.

6.Dejstvo, da župan zastopa in predstavlja občino (prvi odstavek 33. člena ZLS), ne pomeni, da avtomatsko zastopa in prestavlja tudi občinski svet. Župan po naši koncepciji lokalne samouprave ni izvršilni organ občinskega sveta. Gre za dva ločena organa s svojimi posebnimi funkcijami in pristojnostmi. Ena od izključnih pristojnosti občinskega sveta je po 23. členu ZUstS tudi predlaganje zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti - občinski svet se o sprožitvi tega postopka suvereno odloča in si ravno tako suvereno izbira morebitnega zastopnika. Člen 33. ZLS pa določa le izjemo za primer spora med županom in občinskim svetom o ustavnosti oziroma zakonitosti akta občinskega sveta, kar pa ni predmet te zadeve.

7.Občinski župan lahko vloži pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti določenega predpisa, če - v skladu z dikcijo 24. člena ZUstS - ta predpis neposredno posega v njegove (torej županske) pravice, pravne interese oziroma njegov pravni položaj.

Predlagatelj ni v svoji vlogi kljub pozivu z ničemer navedel, kako izpodbijana akta vplivata na njegov položaj občinskega župana oziroma na pravice in pravne dolžnosti, ki jih ima kot občinski župan. Ker predlagatelj torej ne more vložiti zahteve po 23. členu ZUstS, niti ni izkazal pooblastila za vložitev zahteve in tudi ni z ničemer izkazal svojega pravnega interesa za vložitev pobude po 24. členu ZUstS, je Ustavno sodišče njegovo zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti zavrglo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik:dr. Tone Jerovšek