Jedro

Presoja formalnih in vsebinskih pogojev za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se glede tretjega, četrtega, petega, sedmega in osmega zastavljenega vprašanja zavrže. Predlog za dopustitev revizije se glede prvega, drugega, šestega, devetega in desetega zastavljenega vprašanja zavrne.

Predlagatelj sam krije svoje stroške predloga za dopustitev revizije.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je to potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 23.757 EUR z zamudnimi obrestmi, in zavrnilo pobotne ugovore tožene stranke.

2. V predlogu tožena stranka izpostavlja številna vprašanja, ki jih mogoče povzeti na sledeč način:

(1) Ali je sodišče s tem, ko se je v zvezi s terjatvijo po tožbenem zahtevku oprlo le na nezadostne trditve tožeče stranke, ugovor tožene stranke, da se zaradi pomanjkljive tožbene podlage ne more izjasniti o terjatvi tožeče stranke, pa je zavrnilo, kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), 22. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) in sodno prakso?

(2) Ali je sodišče s tem, ko se je v zvezi z računom št. 25-02-03 oprlo le na trditve in dokaze tožeče stranke, do trditev in dokaznih predlogov tožene stranke pa se ni opredelilo, kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, 22. člena URS in sodno prakso?

(3) Ali je sodišče neenako obravnavalo pravdni stranki, ko je kljub pomanjkljivi trditveni podlagi tožeče stranke ugodilo njenemu zahtevku po tožbi, medtem ko je na podlagi pavšalnega ugovora tožeče stranke zoper pobotni ugovor tožene stranke le-tega kot nesklepčnega zavrnilo?

(4) Ali je pritožbeno sodišče vezano na svoj razveljavitveni sklep?

(5) Ali je možna ustna sklenitev licenčne pogodbe?

(6) Ali obveznost plačila licenčnine ali druge odmene za uporabo načrtov ali drugega znanja (know howa) nastopi s posestjo načrtov ali druge dokumentacije, ki vsebuje znanje, in je zavezanec za plačilo posestnik načrtov ali drugega znanja, ali z uporabo načrtov ali drugega znanja ter prodajo stvari, ki je izdelana na podlagi načrtov ali drugega znanja, in je zavezanec za plačilo tisti, ki načrte ali drugo znanje uporabi in izdelano stvar proda, skratka ali so pravice iz načrtov ali drugega znanja izčrpane s posestjo načrtov ali drugega znanja ali z izdelavo stvari in njeno prodajo?

(7) Ali so pravice iz načrtov izčrpane s posestjo načrtov ali z izdelavo in prodajo stvari na podlagi takih načrtov?

(8) Ali posredovanje načrtov s strani tožene stranke tožeči stranki z jasno izraženimi pogoji (ponudbo) za njihovo uporabo (plačilo licenčnine in nadzora) in dejstvo, da je tožeča stranka načrte sprejela, uporabila in enega od pogojev izpolnila (plačilo nadzora), pomeni konkludentno soglasje volj pogodbenih strank o bistvenih sestavinah licenčne pogodbe in s tem sklenitev pogodbe ter je tožeča stranka dolžna plačati licenčnino, ki je bila izražena kot pogoj za uporabo načrtov?

(9) Ali je pravilen materialnopravni zaključek, da je uporaba tujega tehničnega znanja in izkušenj, katerih nosilec je toženec, s strani tožnika ni protipravna, čeprav je sodišče predhodno ugotovilo, da pogodba za uporabo tujega tehničnega znanja in izkušenj ni bila sklenjena in pravna podlaga za takšno uporabo ne obstaja? Ali je za obogatitev pravno odločilno, da je bila licenčnina dejansko vključena v končno ceno izdelka ali ne?

3. Predlog za dopustitev revizije deloma ni popoln, deloma pa ni utemeljen.

O razlogih za delno zavrženje predloga

4. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka pa mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora v skladu z določbo petega odstavka 367. b člena ZPP navesti opravilne številke zadev.

5. Teh pogojev ne izpolnjujejo tretje, četrto, peto, sedmo in osmo zastavljeno vprašanje. Glede tretjega vprašanja je predlagatelj zatrjeval, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse, vendar pa v predlogu ne navaja opravilnih številk zadev vrhovnega sodišča, od katerih naj bi sporna odločitev odstopala. Glede četrtega in osmega zastavljenega vprašanja predlagatelj ni izkazal okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja, kot je ta opredeljena v 367. a členu ZPP. Tako ni navedel ne dejstva, da naj bi odločitev sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse vrhovnega sodišča, ne dejstva, da naj sodna praksa vrhovnega sodišča ne bi obstajala, in ne dejstva, da naj sodna praksa vrhovnega sodišča ne bi bila enotna. V zvezi z osmim zastavljenim vprašanjem predlagatelj tudi ni navedel, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno. Glede petega in sedmega vprašanja pa predlagatelj ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost vprašanja za odločitev v tem sporu. V zvezi s petim zastavljenim vprašanjem tudi ni navedel, zakaj naj bi višje sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Ker predlagatelj glede tretjega zastavljenega vprašanja ni ravnal v skladu s petim odstavkom 367. b člena ZPP, glede četrtega, petega, sedmega in osmega vprašanja pa ne v skladu s četrtim odstavkom 367. b člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP njegov predlog v tem delu zavrglo.

O razlogih za delno zavrnitev predloga

7. Glede prvega, drugega, šestega, devetega in desetega zastavljenega vprašanja Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso pomembna pravna vprašanja v smislu 367. a člena ZPP, saj ne v pravnem ne v dejanskem pogledu za rešitev zadeve niso odločilna. Prvo, drugo in deveto vprašanje predlagatelj gradi na dejstvih, ki odstopajo od dejanske podlage pravnomočne sodbe, in že zato ne morejo biti odločilna za rešitev zadeve. S šesto zastavljenim vprašanjem skuša predlagatelj izpodbiti dejansko stanje, kakor izhaja iz pravnomočne sodbe, kar ni dopusten revizijski razlog, in zato na odločitev v zadevi ne more vplivati. Deseto vprašanje, ki se nanaša obogatitev kot eno od predpostavk neupravičene pridobitve, pa za odločitev v zadevi ne more biti odločilno, saj predlagatelj napada le eno od predpostavk neupravičene pridobitve, odločba o zavrnitvi pobotnega ugovora na podlagi neupravičene obogatitve pa bi vsekakor obstala, saj v konkretni zadevi ni izpolnjena niti predpostavka odsotnosti pravne podlage.

8. Ker glede predlaganih vprašanj ni mogoče pričakovati odločitve, ki bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog v tem delu zavrnilo.

9. V skladu s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP predlagatelj sam krije stroške predloga za dopustitev revizije.