Jedro

Kdaj je izvršilni naslov primeren za izvršbo, določa 21. člen ZIZ, po katerem mora izvršilni naslov vsebovati navedbo upnika in dolžnika ter predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Če čas izpolnitve ni določen, je podan ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati. ZIZ namreč v drugem odstavku 21. člena določa, da v primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ta rok določi sodišče v sklepu o izvršbi in nato za primer, če dolžnik terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovoli izvršbo. Sodišče v takšnem primeru izda sklep o izvršbi, ki poleg dovolilnega dela vsebuje tudi naložitveni del. Sodišče prve stopnje tako določi rok za prostovoljno izpolnitev in dovoli izvršbo šele po poteku roka, torej za primer, da dolžnik obveznosti v danem roku ne bo prostovoljno izpolnil. Z določitvijo paricijskega roka dolžnik tako dobi dodatno možnost prostovoljne izpolnitve in šele v primeru neizpolnitve bo ta terjatev prisilno izterjana. To pa glede na 21. člen ZIZ sodišče naredi v ponovno izdanem sklepu o izvršbi in ne v sklepu o ugovoru.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o predlogu za izvršbo, zoper III. točko izreka pa se pritožba zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. I 276/2008 z dne 18. 9. 2008 v delu, ki se nanaša na stroške kazenskega postopka v višini 3.812,85 EUR, ustavi (I. točka izreka sklepa), da se ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. I 276/2008 z dne 18. 9. 2008 v delu glede izterjave povprečnine v višini 1.669,17 EUR zavrne kot neutemeljen in je dolžnik dolžan terjani znesek povprečnine 1.669,17 EUR plačati v roku 15 dni po prejemu tega sklepa (II. točka izreka sklepa) in da se predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrne (III. točka izreka sklepa).

2.Zoper II. in III. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je dolžnik sicer v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarjal, da s pozivom Kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. K 138/2004, z dne 12. 7. 2007, ni bil pozvan k plačilu povprečnine, s čemer se napadeni sklep strinja, vendar navaja, da temelj za plačilo zneska povprečnine ni poziv z dne 12. 7. 2007, temveč je izvršilni naslov sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 94/2005, ki je postala pravnomočna 8. 9. 2005 in izvršljiva dne 18. 10.2005. Nadalje napadeni sklep pritrjuje, da je bil dolžniku rok za izpolnitev obveznosti plačila povprečnine določen šele v sedanji II. točki izpodbijanega sklepa. Pri tem se sklicuje na določilo drugega odstavka 21. člena ZIZ, ki resda določa, da sodišče rok izvršitve določi s sklepom o izvršbi, če rok za prostovoljno izpolnitev ni bil prej določen. Vendar pa tega roka ni določal niti sklep o izvršbi, z dne 18. 9. 2008 in ne le izvršilni naslov, zato je bil dolžnikov ugovor zoper sklep iz leta 2008 popolnoma utemeljen in je zato napačna odločitev napadenega sklepa o zavrnitvi ugovora v njegovi II. točki. Kar se tiče III. točke sklepa, pa je dolžnik predlagal odlog izvršbe, oziroma plačilo po obrokih. Pri tem je navajal slabo premoženjsko stanje, zaradi česar bi bilo ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje oseb, ki jih je dolžan preživljati. Sodišče je s citiranim sklepom tak predlog zavrnilo, češ, da ni navedel, kakšna škoda bi mu utegnila nastati zaradi takojšnje izvršbe, in da ni navedel podlage po prvem odstavku 71. člena ZIZ, niti sedaj ni več mogoče govoriti o takojšnji izvršbi. Pri tem je potrebno pripomniti, da drugi odstavek istega člena dopušča odlog tudi v drugih upravičenih primerih, torej ne le pod taksativno naštetimi pogoji iz prvega odstavka tega člena ZIZ. Dolžnik pa sedaj dodatno prilaga še dokaze o plačilih izvršbe FURS, ker so plačila iz obdobja od septembra 2017 dalje, jih prej ni bilo mogoče vložiti. Prav tako dolžnik v spis vlaga še potrdilo, da je brezposeln in prejemnik denarnega nadomestila, kar vse so okoliščine za odlog izvršbe. Tudi se ni mogoče strinjati s stališčem citiranega sklepa, da izvršba ni takojšnja v sedanji fazi, saj je bil rok poravnave denarne terjatve določen šele s tem sklepom, dodatne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi bilo z izvršbo ogroženo dolžnikovo preživljanje sebe in oseb, za katere je dolžan skrbeti, pa so se tudi pokazale v sedanjem obdobju.

3.Pritožba zoper II. točko izreka je utemeljena, zoper III. točko izreka pa ni dovoljena.

4.Sodišče dovoli predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Izvršilni naslov je med drugim tudi izvršljiva sodna odločba. V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Nanj je vezano toliko časa, dokler izvršilni naslov obstaja (dokler ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen). Izvršilni naslov je rezultat predhodnega postopka, v katerem je bila ugotovljena upnikova terjatev. Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, torej, da upnik pride do uveljavitve svoje terjatve.

5.Zoper sklep o izvršbi ima dolžnik pravico ugovora (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Ugovor je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ, pri čemer na nekatere razloge sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ)

6.Kdaj je izvršilni naslov primeren za izvršbo, določa 21. člen ZIZ, po katerem mora izvršilni naslov vsebovati navedbo upnika in dolžnika ter predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V tej izvršilni zadevi izvršilni naslov predstavlja kazenska sodba Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. K 138/2004 z dne 10. 11. 2004, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 94/2005 z dne 8. 9. 2005, kjer rok za plačilo povprečnine ni določen. Ker rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v njem ni določen, je podan ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati. ZIZ namreč v drugem odstavku 21. člena določa, da v primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ta rok določi sodišče v sklepu o izvršbi in nato za primer, če dolžnik terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovoli izvršbo. Sodišče v takšnem primeru izda sklep o izvršbi, ki poleg dovolilnega dela vsebuje tudi naložitveni del.

7.Sodišče prve stopnje tako določi rok za prostovoljno izpolnitev in dovoli izvršbo šele po poteku roka, torej za primer, da dolžnik obveznosti v danem roku ne bo prostovoljno izpolnil. Z določitvijo paricijskega roka dolžnik tako dobi dodatno možnost prostovoljne izpolnitve in šele v primeru neizpolnitve bo ta terjatev prisilno izterjana. To pa glede na 21. člen ZIZ sodišče naredi v ponovno izdanem sklepu o izvršbi in ne v sklepu o ugovoru, kot je to sedaj storilo sodišče prve stopnje (prim. VSL Sklep I Ip 791/2024, VSL II Ip 207/2021 itd.).

8.Sodišče prve stopnje bi torej moralo izdati nov sklep o izvršbi z določitvijo paricijskega roka za izpolnitev, izvršbo pa dovoliti šele za primer, če dolžnik v dodatnem roku ne bo izpolnil obveznosti. Slednjega višje sodišče ne more opraviti kot prvo, saj bi sicer dolžniku odvzelo možnost ugovora zoper novo izdani sklep o izvršbi, zato je glede odločitve v II. točki izreka pritožbi moralo ugoditi in sklep spremeniti tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek odločanja o predlogu za izvršbo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Pritožbo zoper III. točko izreka pa je višje sodišče zavrglo, ker je dolžnik za odločitev o pritožbi v tem delu izgubil pravni interes. Predpostavka dopustnosti pritožbe je med drugim namreč, da jo je vložila upravičena oseba oziroma oseba, ki je zanjo imela pravni interes (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S pričujočim sklepom je višje sodišče med drugim pravnomočno razveljavilo sklep o izvršbi, kar pomeni, da v tej fazi izvršba ni dovoljena. Ker ni dovoljena, pa je niti ni mogoče odložiti oz. si dolžnik v tej fazi postopka s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga za odlog izvršbe svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Nedovoljeno pritožbo zoper III. točko izreka je višje sodišče zato zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 21, 21/2, 55, 55/1, 55/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.