Jedro

Presoja višine preživnine ob spremenjenih razmerah.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zniža preživnina, ki jo mora plačevati tožnik za toženkino preživljanje še za 5.000 SIT (z besedo: pet tisoč), tako da znaša od 1.6.1999 dalje 12.681,70 SIT (z besedo: dvanajst tisoč šeststo enainosemdeset 70/100) in v odločitvi o stroških pravdnega postopka v 2. odst. izreka tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pravdnega postopka. V ostalem zavrnilnem delu se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke glede ugoditvenega dela zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene pritožbene stroške v znesku 13.000,00 SIT (z besedo: trinajst tisoč 00/100), da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku na znižanje preživnine, ki jo mora plačevati tožnik za preživljanje toženke po sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Trbovljah, opr. št. P 16/92 z dne 2.4.1992, in ki po zadnji valorizaciji znaša 19.681,70 SIT, tako, da je preživnino znižalo za 2.000,00 SIT mesečno, tako da je ta od dne 1.6.1999 dalje znašala 17.681,70 SIT mesečno. Višji tožbeni zahtevek tožnika je zavrnilo. Odločilo pa je tudi, da je tožeča stranka toženi stranki dolžna povrniti 16.100,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.11.1999 dalje do plačila. Zoper to sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki. Tožeča stranka se je pritožila zoper zavrnilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov in pri tem priglasila pritožbene stroške. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega dela sodbe. Navedla je, da se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti, saj ni razvidno, čemu je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo le do višine 2.000,00 SIT. Izpodbijani sodbi tako manjka ocena premoženjskih zmožnosti toženca in upošteva izključno premoženjske razmere toženke. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno zaključilo, da mora tožnik poleg toženke preživljati še dva mladoletna otroka, saj preživlja tudi ženo, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Do spremembe okoliščin je sicer res prišlo tudi na strani tožene stranke, a sprememba okoliščin na stranki tožnika vendarle opravičuje ugoditev tožbenemu zahtevku v celoti. Tožencu po prejemu plače v znesku 92.000,00 SIT in plačilu stroškov najemnine, in ostalih tekočih stroškov ostane približno 60.000,00 SIT mesečno. Od tega zneska je treba odbiti tudi stroške, ki so potrebni za prevoz duševno prizadetega otroka, zaradi česar družini tožnika ostane le še 50.000,00 SIT, pri čemer prejema tudi otroški dodatek v znesku 27.000,00 SIT in dodatek za pomoč in postrežbo v znesku 10.000,00 SIT mesečno. Vse to pa kaže na to, da tožnik ni sposoben plačevati preživnine v znesku, kot je razsodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Tožena stranke se je zoper ugoditveni del sodbe pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in pri tem priglasila pritožbene stroške. Navedla je, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj vsebuje le en sam stavek, to je, da naj bi bile tudi s preživnino, nižjo za 2.000,00 SIT, pokrite preživninske potrebe toženke. Toženka sicer razume svojega očeta, da mora sedaj preživljati še dva mladoletna otroka, a zanju je dolžna skrbeti tudi njuna mati, ki bi morala poskrbeti za ureditev statusa in si najti zaposlitev. Razmere pa so spremenile tudi na strani toženke, ki je odraslo dekle, hodi v šolo v Ljubljano, šolanje pa nikakor ni poceni. Kljub štipendiji in otroškemu dodatku in ob upoštevanju sedanje preživnine, namreč živi zelo skromno. Razmere so se tako od prve določitve preživnine do danes spremenile približno na obeh straneh enako. Že v času določitve prve preživnine je namreč tožnik preživljal izvenzakonsko partnerko. Ker je tožnik pravdo izgubil za več kot 80%, pa bi moral skladno s 3. odst. 154. člena ZPP toženki povrniti vse pravdne stroške. Pritožba tožeče stranke je bila poslana v odgovor toženi stranki, pritožba te pa v odgovor tožeči stranki, a nobena od obeh pravdnih strank na pritožbo nasprotne stranke ni odgovorila. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, pritožba tožene stranke pa neutemeljena. Po določbi 5. odst. 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR (Ur.l. SRS št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami) sme sodišče po predlogu prizadetega zvišati, znižati ali ustaviti z dogovorom iz 130. člena tega zakona ali s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo spremenjene okoliščine na strani tožene stranke in na strani tožnika in jih je v razlogih sodbe tudi pravno ovrednotilo. Zato ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki jih stranki zatrjujeta v pritožbah, to je, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno raziskalo okoliščine spora in pravilno ugotovilo spremembo okoliščin po določitvi preživnine na strani tožnika in tožene stranke. V pritožbah stranki niti ne izpodbijata ugotovitev sodišča prve stopnje o potrebah toženke, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča znašajo okrog 55.000,00 SIT mesečno. Prav tako stranki nista izpodbijali nadaljnjih ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka prejema štipendijo v znesku 21.000,00 SIT mesečno ter otroški dodatek v znesku 6.300,00 SIT, ter da njena mati nima drugih preživninskih obveznosti, da pa tožnik preživlja dva otroka, da njegova žena kot tuja državljanka ni zaposlena ter da ta družina prejema otroški dodatek v znesku 27.000,00 SIT in dodatek za pomoč in postrežbo v znesku 10.000 SIT. V pritožbi neizpodbijane ostajajo tudi ugotovitve o dohodkih matere toženke in tožnika, ki so približno enaki (natančneje: toženec ima višje dohodke za približno 10.000,00 SIT). Ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah pa se kot nepravilen pokaže materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da preživnino, ki jo je dolžan plačevati tožnik, zniža le za 2.000,00 SIT. V tej smeri je tako treba pritrditi smiselno zatrjevanim pritožbenim navedbam tožeče stranke, da sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevalo določbe 129. člena ZZZDR. Poleg otrokovih potreb je namreč treba upoštevati tudi premoženjske zmožnosti staršev. Po dosedanjih ugotovitvah sodišča prve stopnje so premoženjske razmere na strani tožnika slabše od tistih na strani toženkine matere, ki ob približno enakih dohodkih poleg toženke nima drugih preživninskih obveznosti. Ob upoštevanju povečanja potreb toženke pa bi spremenjene okoliščine na strani tožeče stranke opravičevale znižanje preživnine še za 5.000,00 SIT, tako da bi primerna preživnina sedaj znašala 12.681,70 SIT. Na ta način bi bila glede na okoliščine primera preživninska obveznost med starša porazdeljena ustrezno in primerno premoženjskim zmožnostim vsakega od obeh staršev. Višji zahtevek tožeče stranke pa ni utemeljen, prav tako pa niso utemeljene pritožbene navedbe toženke o tem, da dejanske okoliščine primera materialnopravno ne opravičujejo znižanja preživnine. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 4. točki 358. člena ZPP izpodbijano sodbo na pritožbo tožeče stranke ustrezno spremenilo, v ostalem delu pa je njeno pritožbo in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člena ZPP). Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi o povrnitvi stroškov uporabiti določbo 3. odst. 154. člena ZPP. V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki namreč sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP). Ker pa je sodišče druge stopnje delno spremenilo izpodbijano odločbo, je bilo (po 2. odst. 165. člena ZPP) treba odločiti tudi o stroških vsega postopka. V konkretnem primeru je glede nastalih stroškov v postopku pred sodiščem prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča primerno in v skladu z načelom pravičnosti, da vsaka stranka sama trpi svoje pravdne stroške. Poleg koristi otrok je namreč treba upoštevati tudi dejstvo, da so okoliščine primera opravičevale delno znižanje preživnine. To merilo in dejstvo, da je tožnik delno uspel tudi s svojo pritožbo (za razliko od tožene stranke), pa je pritožbeno sodišče uporabilo tudi pri odločanju o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka. Kot subsidiaren kriterij za odmero stroškov v preživninskih sporih je pri tem uporabilo kriterij uspeha v postopku. Potrebni stroški tožeče stranke tako predstavljajo stroške za sestavo pritožbe v višini 125 točk (vrednost točke je 87,40 SIT), ki predstavlja najnižjo nagrado po Odvetniški tarifi (1. odst. tar. št. 16) in 19% DDV od tega zneska.