Jedro

Delitev solastnih nepremičnin sodišče opravi po njihovem stanju in vrednosti v času odločanja.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 10.9.2004 je sodišče prve stopnje razdružilo nepremičnine, vl. št. 42 k.o. D.., vl. št. 30 k.o. V.. in vl. št. 12 k.o. S.., ki so bile v solasti udeležencev, do 3/4 nasprotnice in predlagateljev do skupno 1/4. S sklepom z dne 17.12.2004 pa je prvo sodišče odločilo, da se nasprota udeleženka ne oprosti plačila sodnih taks.

V pritožbi, ki jo nasprotna udeleženka vlaga proti sklepu o razdružitvi, zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, poudarja, da je z izpodbijano odločitvijo bistveno prikrajšana. Stavbi in stavbišče, ki jih je po sklepu dobila v izključno last, so vsaj za 25 % precenjene, medtem ko so nekatere parcele (št. 616, 618, 619 in 620/1 k.o. D..), dodeljene predlagateljem, realno globoko podcenjene.

Utemeljeno je namreč pričakovati, da bodo te parcele, ki ležijo ob regionalni cesti P..., v neposredni bližini hitro razvijajočega se kraja A.., slej ko prej postale zazidljiva gradbena zemljišča. Res je sicer, kar ugotavlja sodišče, da so po lokacijski informaciji Občine B.. z dne 23.9.2003 te parcele kmetijske, vendar ni pojasnjeno, kako dolgo. Sklep naj se torej razveljavi in s ponovno obravnavo predloga natančneje določi realna vrednost nepremičnin, ki se razdružujejo.

V pritožbi zoper sklep o zavrniti taksne oprostitve pa nesprotna udeleženka pojasnjuje, da oprostitve ni mogla predlagati pred prejemom taksnega naloga, saj je šele takrat bila prvič seznanjena z višino takse. Ne gre torej za oprostitev za nazaj, kot zmotno ugotavlja sodišče. Plačilo takse 1.025.940,08 SIT je zanjo takšno breme, ki ga ne zmore in bi močno ogrozilo njeno preživljanje. Res je solastnica manjšega posestva, vendar zaradi starosti (74 let) in bolehnosti ne more kaj prida obdelovati, v najem pa njene zemlje noče vzeti nihče, ker temu nasprotujejo ostali solastniki. Katastrski dohodek je nizek, fiksni stroški za komunalne storitve, elektriko, vodo, RTV in telefon pa izredno visoki. Samo vrednost objektov in stavbnih zemljišč je 16.350.720,00 SIT, poslopja pa ne prinašajo dohodka, ampak le stroške za nujno vzdrževanje. Dohodek od zemlje je pričel, komaj plačuje davke in delavce, ki ji pomagajo pri kmečkih delih.

Pritožbi nista utemeljeni.

Delitev nepremičnin sodišče more in mora opraviti po njihovem stanju in vrednosti, kakršna sta v času odločanja. Po podatkih v spisu, ki jim pritožnica ne oporeka, so parcele, dodeljene (med drugim) predlagateljem, kmetijska zemljišča in kot take tudi ovrednotene po izvedencu. Iz lokacijske informacije Občine B.. z dne 23.9.2003 (priloga A 18) jasno sledi, da spremembe prostorskega reda glede teh parcel niso predvidene (točka 4/2). Ob takem stanju stvari torej ni prav nobene zakonite podlage za cenitev v pritožbi posebej omenjenih predlagateljem dodeljenih parcel kot nezazidanega stavbnega zemljišča. Nasprotna udeleženka pa poleg tega cenitvi, ki jo je v postopku na prvi stopnji sodišču predložil sodni izvedenec dipl. ing.

R.B. ni ugovarjala in najo ni imela pripomb, niti v zvezi s temi zemljšči, kakor tudi ne glede njej dodeljenih stavbnih zemljišč in stavb, ki jih zdaj šteje za precenjene, zato je grajanje cenilnega mnenja v pritožbi tudi nedopustna pritožbena novota (člen 337 ZPP. v zvezi s členom 37. ZNP).

Slediti tudi ni mogoče pritožbenim izvajanjem, ki se nanašajo na sklep o zavrnitvi predlagane taksne oprostitve. Prvostopenjske ugotovitve in zaključki, razvidni iz razlogov tega sklepa, so po presoji sodišča druge stopnje pravilni. Pravočasnost predloga za oprostitev se presoja po času nastanka taksne obveznosti, ne pa po trenutku, ko je bila stranka postopka seznanjena z višino te obveznosti. V celoti je treba pritrditi oceni, da pritožničino celovito premoženjsko stanje taksne oprostitve ne upravičuje. Glede na pritožbene poudarke o nemožnosti oddaje zemljišč v najem zaradi nasprotovanja solastnikov pa ni odveč še dodati, da je s pravnomočnostjo sklepa o razdelitvi ta zatrjevana ovira odpadla.

Po povedanem in ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče oba izpodbijana sklepa potrdilo (člen 365, točka 2. ZPP v zvezi s členom 37. ZNP).