Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja se vroča najprej na naslov za vročanje po registru prebivalstva, če to ni uspešno pa takoj sledi vročanje z javnim naznanilom.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločitev.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog storilke S. Z. za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ji naložilo plačilo sodne takse.
Zoper takšen sklep se pritožuje storilka, ki v pritožbi navaja, da ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne vzdržijo, saj je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja prejela šele okrog 15. 3. 2012 in že 16. 3. 2012 tudi vložila predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Odločitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja kot tudi vročitev pritožbeno izpodbijanega sklepa je bila opravljena napačno in v nasprotju s predpisi, saj nikoli ni imela prebivališča na naslovu B. ..., T., kamor ji je sodišče v nasprotju s predpisi vročalo pošto. Prebivališče ima vseskozi na naslovu U. D. K. ..., Š. in tam tudi prebiva. Tako bi ji moralo sodišče pošto vročati na naslov U. D. K. ..., Š. S strani vročevalca osebno ji ni bila izročena nobena pošiljka v zvezi z listinami, ki jih navaja v tej pritožbi, niti ni v poštnem nabiralniku pred 15. 3. 2012 našla nobenega sporočila o takšni pošiljki ali samo pošiljko. Na kakšen način je sodišče opravilo vročitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ji ni jasno, zagotovo pa takšna vročitev ni bila v skladu s predpisi, ki določajo obvezno osebno vročanje na naslovu tistega, na katerega se pisanje nanaša. Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja tako ni postal pravnomočen 28. 2. 2012 in bi sodišče prve stopnje moralo predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja presojati vsebinsko. V zvezi z navedenim storilka predlaga svoje zaslišanje, opravo poizvedb pri organizaciji, ki je opravila vročanje ter zaslišanje vročevalca, ki je vročanje opravil. Ker je z opisanim nezakonitim ravnanjem sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve postopka v posledici česar je tudi zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, storilka predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep o zavrženju predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja razveljavi ter se temu predlogu ugodi.
Pritožba je utemeljena.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v zvezi s storilkinim predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugotovilo, da je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 27. 1. 2012 postal pravnomočen 28. 2. 2012 in se je tako rok za vložitev predloga za odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki v skladu z drugim odstavkom 202. d člena Zakona o prekrških (ZP-1) znaša 15 dni, iztekel v sredo 14. 3. 2012, storilka pa je takšen predlog vložila v petek 16. 3. 2012, kar je bilo prepozno. Ob takšnih ugotovitvah bi bila odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju storilkinega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravilna, vendar pa se glede na pritožbene navedbe in podatke v spisovnem gradivu pritožbenemu sodišču postavlja dvom o pravilnosti ugotovitve dneva nastopa pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Kot je razvidno iz spisovnega gradiva je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 27. 1. 2012 bil poslan storilki s priporočeno poštno pošiljko na naslov U. D. K. ..., Š., vendar se je poštna pošiljka vrnila sodišču s pripisom, da je storilka preseljena (list. št. ...). Sodišče prve stopnje je nato z vpogledom v centralni register prebivalstva, ki je sodišču dostopen preko spletnega omrežja, preverilo storilkin naslov in ugotovilo, da ima storilka prijavljeno stalno bivališče na naslovu, kamor ji je sodišče prve stopnje prvotno pošiljalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, to je U. D. K. ..., Š. Sodišče prve stopnje pa je nato iz svojih evidenc po podatkih iz spisa PRuz 34/2011 ugotovilo, da storilka dejansko prebiva na naslovu B. …., T., o čemer je naredilo uradni zaznamek na list. št. ... spisa in takšne ugotovitve podprlo s fotokopijo dopisa Policijske postaje Šentjur z dne 1. 12. 2011 (priloga ...). Tako je sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilki poslalo na naslov B. ..., T., kjer je storilki v hišni predalčnik bilo vloženo sporočilo o prispelem pismu z dne 2. 2. 2012, ker pa ga storilka v roku 15 dni od prejema tega sporočila ni dvignila na pošti, ji je bilo pisanje puščeno na naslovu B. ..., T. v hišnem predalčniku dne 20. 2. 2012 ob 11.00 uri, kot izhaja iz sporočila o prispelem pismu pripetem na list. št. … spisa.
V 96. a členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se ga v postopku o prekršku uporablja za vročanje glede na določbo drugega odstavka 67. člena ZP-1, je glede vročanja dokumentov osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku določeno, da se takšna vročitev opravi na naslovu za vročanje, to pa je v skladu z določbami 17.a člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb), naslov stalnega prebivališča osebe. V prvem odstavku 96. a člena ZUP je določeno tudi, da se izjemoma lahko vroča tudi na drugem naslovu (torej ne naslovu za vročanje), če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva, vendar je treba vročitev ponoviti tudi na naslovu za vročanje, če se izkaže, da na domnevnem drugem naslovu ne živi. V skladu z drugim odstavkom pa se v primeru, če se ugotovi, da oseba ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, odredi organ, da se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom, ki vsebuje podatke iz tretjega odstavka 96. člena ZUP, takšna vročitev pa velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. Pri postopkih začetih po uradni dolžnosti (kar postopek izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedvomno je, saj takšen sklep sodišče prve stopnje izda na podlagi obvestila organa pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk in v tem postopku pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ni niti obveščen, niti v njem nikakor ne sodeluje) se vroča najprej na naslov za vročanje po registru prebivalstva, če to ni uspešno pa takoj sledi vročanje z javnim naznanilom (tako tudi dr. P. K. članku „Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve)“ objavljeno v publikaciji Podjetje in delo št. 7/2008 z dne 20. 10. 2008). Ker na podlagi vročilnice pripete k list. št. ... spisa, ki naj bi izkazovala vročitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilki na naslovu B. ..., T., ni mogoče nedvoumno ugotovitvi niti, da storilka na tem naslovu prebiva, niti da ne prebiva, je po mnenju pritožbenega sodišča podan precejšen dvom o pravilnosti ugotovitev prvostopenjskega sodišča glede datuma vročitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in posledično tudi glede ugotovitve datuma pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, od katerega pa je odvisen tek roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Na podlagi pritožbenih navedb se tako pritožbenemu sodišču pojavlja precejšen dvom o pravilnosti ugotovljenih odločilnih dejstev tj. pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 27. 1. 2012, ki je ugotovljena s potrdilom o pravnomočnosti na list. št. … spisa. Takšno potrdilo pa je pristojen izdati in spremeniti le tisti organ, ki vodi evidenco, iz katere izhajajo dejstva, ki se jih potrjuje, torej sodišče prve stopnje.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilkini pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločitev prvostopenjskemu sodišču, saj je na podlagi zgoraj opisanih dejstev glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka za ugotavljanje pravno odločilnih dejstev tj. pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (osmi odstavek 163. člena ZP-1).
Prvostopenjsko sodišče bo moralo pred ponovnim odločanjem o storilkinem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja presoditi, ali je vročitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na določbe 96. a člena ZUP bila pravilna ali ne, v primeru, če bo ugotovilo, da se je pri vročanju zgodil pomota, pa bo moralo upoštevati tudi 98. člena ZUP, ki določa postopanje v primeru pomot pri vročanju. V odvisnosti od ugotovitev glede pravilnosti in datuma vročitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilki pa bo moralo odločiti tudi o tem, ali je potrebno klavzulo pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je odtisnjena na list. št. 11 spisa, razveljaviti. Po takšnih ugotovitvah pa bo moralo sprejeti ponovno odločitev v zvezi s storilkinim predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga v primeru, če bo ugotovilo, da je storilkin predlog pravočasen, tudi vsebinsko obravnavati.