Jedro

Predlagatelja sta solastnika nepremičnin na območju različnih okrajnih sodišč, v zvezi s katerimi med istimi udeleženci tečejo nepravdni postopki za delitev solastnine. Smotrno je, da v vseh postopkih razdružitve solastnega premoženja med istimi udeleženci postopa eno sodišče.

Izrek

Za odločanje o predlogu za delitev solastnine na nepremičnini parc. št. 3060, k. o. ..., se določi Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici.

Obrazložitev

1. Predlagatelja sta pri Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici vložila predlog za razdelitev solastnega premoženja, ki obsega več nepremičnin v k. o. ... in nepremičnino parc. št. 3060, k. o. ... Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je s sklepom N 14/2022 z dne 1. 9. 2022 odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu za delitev solastnine na nepremičnini parc. št. 3060, k. o. ... ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo v delu, ki se nanaša na navedeno nepremičnino, odstopilo Okrajnemu sodišču v Piranu. Navedeni sklep je postal pravnomočen v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru I Cp 524/2022 z dne 28. 12. 2022. 2. Predlagatelja sta nato podala predlog za določitev drugega pristojnega sodišča na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pojasnjujeta, da v zvezi z delitvijo solastnine med udeleženci teče več postopkov, in sicer postopek N 37/2022 Okrajnega sodišča v Piranu glede predloga nasprotne udeleženke v zvezi z nepremičnino parc. št. 3060, k. o. ... ter postopek N 14/2022 Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, v katerem sta predlagatelja želela razdružiti celotno solastninsko skupnost udeležencev, ki je nastala z dedovanjem. Na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici N 14/2022 z dne 1. 9. 2022 pa se obeta še tretji postopek. Menita, da je isto solastninsko skupnost treba razdeliti v istem in enotnem postopku, ker se le na tak način lahko doseže pravična delitev v skladu s podedovanimi solastninskimi deleži. Obstajajo pa tudi razlogi ekonomičnosti oziroma smotrnosti. Dva postopka pomenita podvajanje procesnih dejanj in stroškov, kar vse pomeni tudi omejevanje pravice strank do sodnega varstva. Z vodenjem postopka razdružitve za vse nepremičnine pri Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici, kjer je bil tudi vložen prvi predlog, bi bil imenovan en izvedenec, stroški pooblaščencev se ne bi podvajali, nižji pa bi bili tudi prevozni stroški udeležencev. Poleg tega je promet v Piranu omejen, plačljiva so parkirišča v garažni hiši, pri čemer gre za turistično mesto, kar povzroča težave s prihodom in dostopom v pretežnem delu leta. Vodenje dveh ali celo treh postopkov pa pomeni tudi nepotrebno obremenjevanje sodišča. Sklicujeta se na sklep Vrhovnega sodišča I R 72/2018 z dne 16. 5. 2018. Navajata še, da sta v bistvenem vsebinsko enak predlog za delegacijo pristojnosti podala tudi v zadevi N 37/2022 Okrajnega sodišča v Piranu. Podredno predlagata, naj Vrhovno sodišče določi sodišče, ki bo odločalo o razdružitvi celotne solastninske skupnosti udeležencev.

3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP, ki se na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Predlagatelja sta solastnika več nepremičnin, in sicer na območju Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici ter ene na območju Okrajnega sodišča v Piranu, v zvezi s katerimi med istimi udeleženci tečejo nepravdni postopki za delitev solastnine. Pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici se vodi postopek glede dela predloga predlagateljev, ki se nanaša na nepremičnine z območja tega sodišča ter na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča I R 39/2023 z dne 19. 4. 2023 o delegaciji pristojnosti1 tudi postopek o predlogu nasprotne udeleženke glede nepremičnine, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Piranu. Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, s katerim se je to izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o delu predloga predlagateljev za delitev solastnine, ki se nanaša na nepremičnino z območja Okrajnega sodišča v Piranu (tj. nepremičnino parc. št. 3060, k. o. ...), Višje sodišče v Kopru pa ga je potrdilo, bi se tako pred Okrajnim sodiščem v Piranu vodil postopek le glede tega dela predloga predlagateljev. Po presoji Vrhovnega sodišča je smotrno, da v vseh postopkih razdružitve solastnega premoženja med istimi udeleženci postopa eno sodišče,2 zato je odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Sklep je bil izdan v nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Piranu N37/2022. 2 Enako npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 72/2018 z dne 16. 5. 2018 in I R 39/2023 z dne 19. 4. 2023.