Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo, da na trgu ni mogoče doseči cene, ki jo predlagateljica šteje za primerno, ni razlog, zaradi katerega bi bilo sklenjeni sodni poravnavi mogoče odrekati izvršljivost oz. se celo postaviti na stališče, da delitev ni bila opravljena.
Pritožba zoper sklep z dne 27.10.2008 se zavrne in odločitev sodišča prve stopnje potrdi.
Pritožbi zoper sklep z dne 8.12.2008 se delno ugodi in se ta sklep v 2. točki izreka spremni tako, da se glasi: "2. Predlagateljičina taksna obveznost za predlog znaša 50- €, za pritožbo pa 200- €." V ostalem se pritožba zoper sklep z dne 8.12.2008 zavrne in odločitev sodišča prve stopnje potrdi.
S sklepom z dne 27.10.2008 je zavržen predlagateljičin predlog za razdružitev solastnega premoženja. S sklepom z dne 8.12.2008 je zavrnjen predlagateljičin predlog za oprostitev plačila sodnih taks in odmerjena sodna taksa v višini 400- € za predlog, odločbo in pritožbo zoper sklep.
Oba sklepa predlagateljica izpodbija iz vseh treh, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidenih pritožbenih razlogov. Potrjuje, da je v nepravdnem postopku N 8/2004 res sklenila sodno poravnavo, vendar na njeni podlagi civilna delitev ni bila izvedena in je ni mogoče izvesti; poravnava je neizvršljiva. Ne gre za že razsojeno stvar. Solastno premoženje se lahko razdruži na ta način, da eden od solastnikov premoženje prevzame v last in druge izplača. Odločitvi o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks in odmeri takse pa nasprotuje s trditvijo, da nima denarnih sredstev za plačilo taks niti za preživljanje sebe in družine, ker je brezposelna oseba in zaradi nesreče invalidka - priklenjena na invalidski voziček. Preživlja se s pomočjo staršev, ki so ji založili tudi denar za plačilo 302,40 € sodne takse, plačane v tem postopku. Sklicuje se na plačilni nalog, s katerim ji je bila v tem postopku odmerjena taksa v višini 302,40 € in trdi, da je z izpodbijanim sklepom taksa previsoko odmerjena, sklep pa pomanjkljivo obrazložen, zaradi česar se ga ne da preizkusiti.
Pritožba zoper sklep z dne 27.10.2008 ni utemeljena.
Pritožba zoper sklep z dne 8.12.2008 je delno utemeljena.
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom, ki jih je za zavrženje predloga navedlo prvostopenjsko sodišče. Nepremično premoženje, katerega delitev je predlagana, je razdeljeno z dne 24.12.2005 sklenjeno sodno poravnavo N 8/2004. Opravljena je bila civilna delitev, sam akt prodaje pa bo izveden v izvršilnem postopku, če bo kateri od upravičencev to zahteval. Dejstvo, da na trgu ni mogoče doseči cene, ki jo predlagateljica šteje za primerno, ni razlog, zaradi katerega bi bilo sklenjeni sodni poravnavi mogoče odrekati izvršljivost oz. se celo postaviti na stališče, da delitev ni bila opravljena. Cene na trgu se oblikujejo na osnovi ekonomskih zakonitosti, spontano; z ustrezno izbiro trenutka prodaje ter ustreznim angažmajem pri iskanju kupcev pritožnica lahko vpliva na njeno višino. Bodisi v izvršilnem postopku, bodisi sporazumno z nasprotnimi udeleženci bo predlagateljica lahko dosegla, da se civilna delitev manifestira v denarju, kar je njen končni rezultat. Pravilna in ustrezno argumentirana ter obrazložena je tudi odločitev, da se predlagateljičin predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrne. Prvostopno sodišče je ugotovilo višino predlagateljičinih dohodkov in dohodkov njenih družinskih članov. Tej ugotovitvi pritožnica ne nasprotuje. Res je predlagateljica že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks opozorila, da je invalidka in da so zato njeni življenjski stroški povečani. Kateri stroški predlagateljici zaradi invalidnosti nastajajo in v kakšnem obsegu, koliko so predlagateljičine potrebe zaradi invalidnosti povečane, pa predlagateljica ni navedla niti v predlogu niti v pritožbi; to dejstvo ni razvidno niti iz predloženih listin, zato ga sodišče ne more upoštevati. Ob ugotovljenih dohodkih ni mogoče slediti predlagateljičinemu neargumentiranemu zatrjevanju, da nima sredstev za preživljanje.
Pritrditi ni mogoče niti pritožbenemu stališču, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je z nalogom odmerjena taksa drugačna od tiste, ki je odmerjena z izpodbijanim sklepom. Prvostopenjsko sodišče je pojasnilo, da je bila z nalogom predlagateljici taksa pomotoma odmerjena po Zakonu o sodnih taksah - ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37-1524/08 z dne 15.4.2008), ki se v tem postopku ne uporablja, ker je bil nepravdni postopek začet pred njegovo uveljavitvijo (39. čl. ZST-1). Pritrditi pa je pritožbi, da na osnovi Zakona o sodnih taksah (ZST), ki je pravna podlaga za odmero takse, taksa ni pravilno odmerjena. Na osnovi 1. odstavka tar. št. 12 odmerjena sodna taksa za predlog znaša 100- €, vendar jo je predlagateljica dolžna plačati le do polovice (torej 50 €), ker je predlog zavržen (1. odstavek 32.a. čl. ZST). Meritorna odločba zaradi zavrženja predloga ni bila izdana, zato taksna obveznost za odločbo (2. odstavek tar. št. 12) ni nastala. Na osnovi 3. odstavka tar. št. 12 odmerjena sodna taksa za pritožbo znaša 200- €. Predlagateljičina taksna obveznost v tem postopku torej znaša 250- € in je zaradi dne 20.12.2008 izvršenega plačila že poravnana.
Sklep pritožbenega sodišča temelji na 2. in 3. točki 365. čl. ZPP.