Jedro

Pritožba po 30. členu ZDSS-1 ni namenjena preverjanju pravilnosti in zakonitosti odločbe - sklepa sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje, saj bi to pomenilo novo izredno pravno sredstvo. Pri obravnavanju pritožbe zato ni mogoče upoštevati tistih pritožbenih navedb, ki pomenijo kritiko razlogov odločitve sodišča druge stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 4.8.2004, ugotovilo, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo s 4.8.2004, temveč je trajalo do 31.12.2004, naložilo toženi stranki, da tožniku za čas od 4.8.2004 do 31.12.2004 vpiše delovno dobo v delovno knjižico in mu za ta čas izplača pripadajoče nadomestilo plače, kot bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zmanjšano za nadomestila, ki jih je v tem času prejemal pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, povrne pa mu tudi stroške postopka. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je pridržalo za končno odločbo. V zvezi z odločitvijo o vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje se je sklicevalo na določbo 1. odstavka 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004). Navedlo je, da je namen ureditve po tej določbi pospešitev postopka. Ker bo potrebno dokazni postopek dopolniti, to pa ne bo mogoče že na eni obravnavi pred sodiščem druge stopnje, tega namena ni mogoče doseči z obravnavanjem zadeve pred sodiščem druge stopnje. Zato je vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je vložil pritožbo tožnik. Sklicuje se na vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.). Predlaga razveljavitev sklepa in zavrnitev pritožbe tožene stranke ter potrditev sodbe sodišča prve stopnje, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču druge stopnje. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje, ker je to sodišče nepravilno dopustilo nov dokaz (in s tem ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 337. člena ZPP in 2. odstavka 286. člena ZPP), in ker večina dokazov, ki jih je tožena stranka naknadno priložila k pritožbi, ni predloženih v prevodu (in kar predstavlja postopanje v nasprotju z določbo 2. odstavka 226. člena ZPP). V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava navaja, da so finančni podatki tožene stranke prirejeni izključno za njene potrebe in vsebujejo fiktivne poslovne odhodke. Ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožnikovega dela, saj je tožena stranka še pred vročitvijo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku razpisala prosto delovno mesto. Njeni poslovni rezultati v letu 2004 in 2005 so ugodni. Tožena stranka mu ni omogočila izkoristiti letnega dopusta za leto 2004, kar dokazuje nezmanjšan obseg dela, sicer pa v odpovedi pogodbe o zaposlitvi poslovni razlog sploh ni utemeljen. Uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V zvezi s tem navaja, da je tožena stranka že mesece pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in sodelavki aktivno iskala nove kadre preko druge družbe in oglasov v časopisu ter neposredno po odpovedi zaposlila tri študente, dodatno pa še tri nove (ki so opravljali isto delo kot tožnik). Tožena stranka tudi ni spremenila akta o sistemizaciji in ukinila tožnikovega delovnega mesta.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da ZDSS-1 v 30. členu določa možnost pritožbe le glede vprašanja pravilne odločitve sodišča druge stopnje o vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje je utemeljilo svojo odločitev, zakaj ne more samo dopolniti postopka, česar pa tožnik v svoji pritožbi ne prereka. Nasprotuje tudi pritožbenim navedbam o bistvenih kršitvah določb postopka v zvezi z novimi dokazi in listinami, ki niso bile predložene v ustreznem prevodu.

Tožnik je odgovoril na odgovor tožene stranke, ki ga ponovno prereka, uvodoma pa navaja, da odgovor na njegovo pritožbo sploh ni dovoljen; sodišče je s posredovanjem njegove pritožbe v odgovor kršilo določbo 366. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZDSS-1. Pritožba ni utemeljena.

V zvezi z zadnjo vlogo tožnika je potrebno pojasniti, da je sodišče pravilno postopalo, ko je pritožbo vročilo v odgovor nasprotni stranki, saj je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo določbo 366. člena ZPP v delu, v katerem je določeno, da se v postopku s pritožbo zoper sklep ne upoštevajo določbe o odgovoru na pritožbo (odločba Ustavnega sodišča US RS, opr. št. U-I-55/2004, Up 90/2004 z dne 6.4.2004, objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 43/2006).

Po določbi 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne sme razveljaviti izpodbijane sodbe in zadeve vrniti v novo sojenje, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, če je nepravilnosti mogoče odpraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Po določbi 2. odstavka istega člena je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi v novo sojenje v nasprotju z določbo 1. odstavka istega člena dovoljena pritožba. V pritožbenem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.

Iz zakonskega besedila izhaja, da s to določbo ni uvedena možnost neke splošne pritožbe zoper sklepe sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje. Zoper takšne sklepe je pritožba omejena le na razlog, ki je določen v ZDSS-1, in ob smiselni uporabi ZPP na nekatere od bistvenih kršitev določb postopka.

Pritožbeni razlog po 2. odstavku 30. člena ZDSS-1 jasno izhaja iz te določbe; gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, do katere je prišlo zato, ker sodišče ni upoštevalo določbe 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 o tem, da ni dovoljena razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku pred sodiščem prve stopnje, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Pritožba po 30. členu ZDSS-1 ni namenjena ponovnemu preverjanju pravilnosti in zakonitosti odločbe - sklepa sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje, saj bi to pomenilo novo izredno pravno sredstvo. Pri obravnavanju pritožbe torej ni mogoče upoštevati tistih pritožbenih navedb, ki pomenijo kritiko razlogov odločitve sodišča druge stopnje - v tej zadevi zaradi bistvenih kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje v zvezi z upoštevanjem pritožbenih novot, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z dejansko podlago odločitve o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in zaradi materialnopravnih zaključkov sodišča druge stopnje.

Ker pritožba formalno in vsebinsko sploh ne uveljavlja bistvene kršitve določbe 30. člena ZDSS-1 (saj izključno izpodbija le razloge odločitve sodišča druge stopnje in ne tega, da se je sodišče napačno odločilo, da v zadevi ne bo odločalo samo z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma drugih procesnih dejanj na obravnavi), in ker ta kršitev ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP).