Jedro

Po uveljavljeni sodni praksi se za zastopanje delavca v postopku pri delodajalcu uporablja tar. št. 2200 ZOdvT, ki ureja izvensodne storitve. Ker je bila tožniku v postopku pri toženi stranki za zastopanje po pooblaščencu priznana nagrada po tar. št. 2200 in izdatki po tar. št. 6002 ZOdvT, vse povečano za davek na dodano vrednost, tožnik ni upravičen še do posebne nagrade za sestavo vloge. ZOdvT namreč ne daje pravne podlage za priznanje te nagrade.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se I. točka izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnika za plačilo stroškov pritožbenega postopka v višini 115,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 1. 2015 do plačila in v II. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 67,00 EUR v 8 dneh od vročitve sodbe, po izteku roka za prostovoljno sklenitev obveznosti pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške pritožbenega postopka v višini 115,90 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 1. 2015 do plačila, v roku 8 dni (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 117,88 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 8-dnevnega roka od vročitve sodbe dalje do plačila, vse skupaj na fiducirani račun pooblaščenca št. ... odprt pri banki A. d.d. (II. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnikov tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne in mu naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da ocenjuje, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo in tožniku neutemeljeno prisodilo stroške pritožbenega postopka pri toženi stranki v znesku 115,90 EUR s pp. Prav tako je zmotno odločilo o stroških pravdnega postopka in jih tožniku prisodilo v znesku 117,88 EUR. Sklicevanje sodišča prve stopnje na dejstvo, da je bila pritožba potrebna, ni utemeljeno, saj v skladu s 155. členom Zakona o pravdnem postopku pri odločanju o tem, kateri stroški se naj povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. V konkretnem primeru pa ne gre za pravdne stroške, ampak za stroške pri delodajalcu, oziroma pritožbene stroške za zastopanje po odvetniku, ki so oziroma naj bi nastali v pritožbenem postopku pri delodajalcu in jih je treba obravnavati v skladu z ZOdvT. Ker gre za isto zadevo (in ne več zadev, ki so del enega postopka), tožnik do stroškov postopka za pritožbo z dne 11. 11. 2014 ni upravičen, ne glede na to, ali je bila pritožba potrebna ali ne. Pri odločanju o stroških postopka je za stroške, ki jih odvetnik opravi za stranko v postopkih pri delodajalcu, treba uporabiti tar. št. 2200 ZOdvT (nagrada za posel), saj se ta nagrada nanaša za vsa izvensodna opravila, ki jih odvetnik opravi za svojo stranko in ni posebej urejena v ostalih delih tarife. To velja tudi za zastopanje po odvetniku v postopkih pri delodajalcu (tako Višje delovno in socialno sodišče v sodbi Pdp 1166/2011 z dne 12. 1. 2012). Skladno s prvim odstavkom 114. člena ZOdvT nagrada obsega celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja, če ta zakon ne določa drugače. Po mnenju tožene stranke sodišče ni pravilno odločilo niti o stroških postopka, ker je zmotno ugotovilo, da je tožnik v sporu v celoti uspel, kar ni v skladu z dejanskim stanjem zadeve. Tožnik je namreč s tožbo z dne 9. 1. 2015 zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa tožene stranke št. ... z dne 22. 9. 2014 in plačilo stroškov postopka pri delodajalcu v znesku 431,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 1. 2014. Tožnik je z vlogo z dne 4. 3. 2015 modificiral tožbeni zahtevek tako, da je vtoževal samo še plačilo pritožbenih stroškov postopka v znesku 115,90 EUR (upošteval je namreč sklep Komisije za pritožbe z dne 11. 2. 2015, ki mu je priznala stroške postopka pri delodajalcu v znesku 315,37 EUR).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo (tožena stranka bistvene kršitve določb postopka v pritožbi uveljavlja povsem pavšalno in nekonkretizirano), da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo, vendar pa je na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Iz predloženega spisa izhaja, da je tožnik vložil tožbo za ugotovitev nezakonitosti sklepa tožene stranke opr. št. ... z dne 22. 9. 2014 in za plačilo stroškov postopka. Tožnik je pravilno vložil pritožbo zoper sklep o letnem dopustu opr. št. ... z dne 18. 7. 2014 na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS dne 11. 9. 2014. Tožena stranka je tožnikovi pritožbi ugodila, pri čemer pa tožena stranka ni odločila o stroških postopka. V nadaljevanju je tožnik vložil pritožbo dne 11. 11. 2014 in predlagal, da tožena stranka oziroma drugostopni organ sam odloči o stroških prvotnega pritožbenega postopka. Tožena stranka je dne 23. 12. 2014 izdala dopolnilni sklep, da se predlogu tožnika za odločitev o stroških postopka ugodi (2. točka) ter da se tožniku povrnejo stroški postopka v višini 310,97 EUR (3. točka).

6. Prvi odstavek 14. člena Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj. - ZOdvT) določa, da zajema nagrada celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve (razen če ZOdvT ne odloči drugače), medtem ko drugi odstavek 14. člena ZOdvT določa, da lahko prejme odvetnik nagrado v isti zadevi le enkrat, v sodnem postopku pa lahko prejme nagrado na vsaki stopnji. Po uveljavljeni sodni praksi se za zastopanje delavca v postopku pri delodajalcu uporablja tar. št. 2200 ZOdvT, ki ureja izvensodne storitve. Ker je bila tožniku v postopku pri toženi stranki za zastopanje po pooblaščencu priznana nagrada po tar. št. 2200, upoštevaje količnik 1,5 in 2. odstavek 22. člena ZOdvT, prav tako pa so bili tožniku pri toženi stranki priznani tudi izdatki po tar. št. 6002 ZOdvT, vse povečano za davek na dodano vrednost (tar. št. 6007 ZOdvT), kar vse izhaja iz dopolnilnega sklepa tožene stranke (B2), pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik z ozirom na določbe ZOdvT ni upravičen še do posebne nagrade za sestavo vloge z dne 11. 11. 2014. Citirani predpis namreč ne daje pravne podlage za priznanje te nagrade. Pritožbeno sodišče se ob navedenem sklicuje tudi na primerljivo odločitev sprejeto v zadevi opr. št. Pdp 562/2015 z dne 27. 8. 2015. 7. Zaradi navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnika za izplačilo zneska 115,90 EUR, skupaj z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obresti, zavrnilo (5. alinea člena 358 ZPP).

8. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 67,00 EUR v 8 dneh od vročitve sodbe, po izteku roka za prostovoljno sklenitev obveznosti pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila. Pritožbeno sodišče je tožniku na podlagi določil ZOdvT priznalo stroške postopka za nagrado za postopek v višini 39,00 EUR, za administrativne stroške v višini 7,80 EUR, 22 % DDV v višini 10,27 EUR in za takso za tožbo 52,00 EUR, skupaj torej 109,09 EUR. Pritožbeno sodišče je priznalo toženi stranki stroške za nagrado za postopek v višini 39,00 EUR in administrativne stroške v višini 7,80 EUR, skupaj 46,80 EUR. Glede na uspeh tožnika v pravdi 73 % njegovi potrebni stroški znašajo79,63 EUR. Glede na uspeh tožene stranke 27 % njeni potrebni stroški znašajo 12,63 EUR. Po pobotu je tako tožena stranka dolžna tožniku povrniti 67,00 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.