Jedro

Prvi odstavek 116. člena ZPP določa, da v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, sodišče stranki na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa mora biti nenadna in takšne vrste, da onemogoči opravo procesnega dejanja. Bolezen pooblaščenca tožene stranke ni bila taka, poleg tega pooblaščenec tožene stranke tudi ni predložil zdravniškega izvida. Zato predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka zaradi kršitve postopkovnih pravil, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v meritorno odločanje sodišču prve stopnje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, s katerim je bil zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje sodišče ugotavlja, da pooblaščenec tožnika (pravilno tožene stranke) v konkretnem primeru ni storil vsega, da bi zagotovil pravočasno vložitev odgovora na tožbo. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je bilo izrecno navajano, da je odvetnik zbolel za pljučnico. Pooblaščenec ocenjuje, da je glede na razširjenost pljučnice splošno znano dejstvo, da se tedaj, ko imaš pljučnico, vročino 39 - 40 stopinj celzija in vezan na jemanje antibiotikov, vezan na posteljo in ne moreš opraviti lažjih opravil, kaj šele organizacijskih, kot si to zmotno predstavlja sodišče v konkretnem primeru. Sodišče navaja, da naj bi imel pooblaščenec 13 dni časa, da najde substituta. Sodišče pri tem verjetno zavestno zanemari dejstvo, da je bil čas od 24. 12. 2014 do 5. 1. 2015 čas božičnih in novoletnih praznikov in objektivno nemogoče bi bilo tudi v primeru, da bi bil pooblaščenec sposoben organizacijskih opravil, to mogel zagotoviti. Sodišče je sledilo navedbam, da je bil pooblaščenec bolan v spornem obdobju, nenazadnje je v zvezi s tem predlagal izvedbo dokazov in v primeru, da bi se sodišču porajal dvom v resničnost navedb bi imelo tudi možnost razpisati narok. Tega sodišče ni storilo, pač pa je nekritično sprejelo sklep, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Prvi odstavek 116. člena ZPP določa, da v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je torej zamuda naroka ali roka za opravo kakšnega pravnega dejanja, zaradi česar stranka tega dejanja ne more več opraviti, razlog za zamudo pa mora izhajati iz sfere stranke. Opravičeno zamudo tako lahko povzroči le upravičeni vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem oziroma, ki ga stranka kljub izkazani skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da uveljavljani razlog ni opravičljiv razlog in je zato utemeljeno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa mora biti nenadna in takšne vrste, da onemogoči opravo procesnega dejanja. Bolezen pooblaščenca tožene stranke ni bila taka, poleg tega pa pooblaščenec tožene stranke tudi ni predložil zdravniškega izvida.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje se je v sklepu opredelilo do vseh spornih vprašanj ter pojasnilo razloge, ki jim glede na pritožbena izvajanja ni mogoče ničesar dodati, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje. Glede na dejstvo, da pooblaščenec tožene stranke niti ni predložil zdravniškega potrdila, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da zdravstveno stanje pooblaščenca tožene stranke ni opravičljiv razlog za zamudo. Pooblaščenec tožene stranke bi lahko in tudi moral poskrbeti, da bi bil odgovor na tožbo pravočasno vložen pri sodišču prve stopnje, saj je bil čas od nastopa bolezni do izteka roka za odgovor na tožbo celih 13 dni, kljub temu, da je bil to čas božičnih in novoletnih praznikov, kot to zatrjuje pooblaščenec tožene stranke.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba tožene stranke ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).