Jedro

Upravitelj je tisti, ki je dolžan pripraviti popolno poročilo o poplačilih, sodišče prve stopnje pa je tisto, ki nato preveri, katero stališče je pravilno, torej ali je upnik poplačan v skladu s pravili stečajnega postopka ali ne. Sodišče ne more odločiti na podlagi nekonkretiziranih navedb upravitelja, da so zavarovane terjatve poplačane v celoti, ko na drugi strani upnik zatrjuje, da to ne drži.

Upravitelj se razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, kar nespoštovanje navodil sodišča prav gotovo je. Pritožbeno sodišče opozarja, da ne glede na to, da je bila zahteva upnika za razrešitev upravitelja pravnomočno zavrnjena, to ne pomeni, da njegova razrešitev ni mogoča tudi po uradni dolžnosti (119. člen ZFPPIPP).

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika SDH d. d. (red. št. 1320) z dne 17. 7. 2025 (I. izreka) in odločilo, da se poznejša prednostna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta (PD 1332) poznejše prednostne razdelitve z dne 21. 8. 2025, ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati s objavo sklepa (II. izreka).

2.Zoper takšen sklep se je pritožil (PD 1339) upnik SDH d. d. zaradi kršitve bistvenih določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in ustavi postopek razdelitve prednostne razdelitvene mase.

3.Na pritožbo je odgovoril upravitelj in predlagal, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je upravitelj v skladu s tretjim odstavkom 363. člena v povezavi s prvim odstavkom 369. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) predložil posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev (PD 1315) in načrt poznejše prednostne razdelitve (PD 1314), ki ju je sodišče objavilo 3. 7. 2025.

6.Sodišče prve stopnje glede ugovora (PD 1320) upnika proti načrtu poznejše prednostne razdelitve (PD 1314) zgolj povzame trditve upnika, brez da bi nanje vsebinsko odgovorilo. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do trditve upnika, da je izpodbijana prednostna razdelitev preuranjena, saj še ni pravnomočno odločeno o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 9. 4. 2025. Iz predloga načrta namreč po mnenju upnika ne izhaja, iz katerega premoženja izvirajo denarna sredstva, ki so predmet izpodbijane prednostne razdelitve, prav tako pa tega ni mogoče razbrati iz zadnjega rednega poročila upravitelja z dne 30. 4. 2025. Upnik v ugovoru zaključuje, da je stečajni upravitelj delno posegel tudi v premoženje, ki pripada ločitvenim in neprednostnim upnikom. V načrtu ni vključena nepremična ID znak stavbe 0000-2223 in 312 po sklepu o izročitvi z dne 14. 6. 2022. Znesek te kupnine bi moral biti del posebne in ne splošne razdelitvene mase. Prenos iz posebne v splošno stečajno maso je namreč dopusten le za premoženje, ki je ostalo po celotnem poplačilu upnikov posebne razdelitvene mase in v drugih primerih, v katerih sodišče za to vrsten prenos izda ustrezen sklep. Upnik v ugovoru navaja, da upniki posebne razdelitvene mase še niso bili poplačani in zato do prenosa v splošno stečajno maso sploh še ni moglo priti in ta sredstva ne morejo biti predmet izpodbijane razdelitve.

7.Sodišče prve stopnje povsem sledi navedbam upravitelja, ki naj bi že večkrat pojasnil, da so bili ločitveni upniki poplačani v celoti. Pri tem se sodišče prve stopnje sklicuje na sklep Višjega sodišča Cst 145/2025 z dne 9. 7. 2025, ki je potrdilo sklep, da se zahteva za razrešitev upravitelja zavrne in v katerem je med drugim navedeno, „da je vse upnikovo prizadevanje po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 6. 6. 2022 vključno z zahtevo po razrešitvi upravitelja usmerjeno zgolj k pridobitvi plačila, ki mu pravno formalno pripada le zaradi učinka pravnomočnosti vsebinsko napačnega sklepa o delitvi, po vsebini pa se hoče okoristiti z napako upravitelja, zaradi katere pa ni zahteval njegove razrešitve.“ Po drugi strani pa se sodišče prve stopnje ne opredeli do odločbe Višjega sodišča v Ljubljani Cst 352/2023 z dne 16. 1. 2024, s katero je višje sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ki je enako kot v tem primeru zavrnil ugovor upnika SDH d. d. in odločil o razdelitvi posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta upravitelja, ki je imel povsem enake pomanjkljivosti, kot izpodbijani.

8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlogi sodišča prve stopnje, ki zgolj povzemajo navedbe upnika in upravitelja ter razloge sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 145/2025 z dne 9. 7. 2025, ne podajo odgovorov na navedbe upnika v njegovem ugovoru z dne 17. 7. 2025, niti ne podajo razlogov za sprejem načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Pritrditi je treba navedbam pritožnika, da je obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje pomanjkljiva in da nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopkih zaradi insolventnosti uporablja v skladu z določbo 121. člena ZFPPIPP). Prav ima pritožnik tudi, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 173/2025 z dne 7. 8. 2025 razveljavilo sklep prvostopenjskega sodišča o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 23. 5. 2025 (PD 1295), kjer je upnik uveljavljal podobne ugovore na predlagan načrt razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 20. 5. 2025. Pritožbeno sodišče se ob odločanju o pritožbenih razlogih zoper izpodbijani sklep v tej zadevi sklicuje na razloge Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Cst 352/2023 in Cst 173/2025 predvsem v delu, kjer višje sodišče izpostavi, da tudi, če sicer nezavarovane terjatve ne bi smele biti poplačane iz določene posebne stečajne mase, pa je o poplačilu teh terjatev že pravnomočno odločeno in s kasnejšim sklepom tega ni mogoče spremeniti (odločbe višjega sodišča Cst 351/2022 z dne 6. 12. 2022 in sklep VS RS III Ips 17/2023 z dne 12. 12. 2023).

9.Pritožbeno sodišče tudi ob tem odločanju (že tretjič) pritrjuje razlogom, da razdelitve ni mogoče pravilno opraviti, če se prej ne razčisti, kaj in koliko je bilo poplačano v skladu s pravnomočnimi sklepi o razdelitvi. Naloga upravitelja je, da tak pregled končno in natančno izdela.

Upravitelj je sicer dne 3. 7. 2025 predložil posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev, vendar pa v njem ni sledil navodilom, kot jih je podalo Višje sodišče v sklepu Cst 352/2023, kjer je bilo navedeno, da mora za vsako od terjatev, ki so navedene v prilogi 2 končnega seznama preizkušenih terjatev, navesti vse razdelitve, ki se nanašajo na to terjatev, pri čemer mora upoštevati pravnomočne sklepe o razdelitvi v zvezi s končnimi načrti posameznih razdelitev in katere terjatve so bile upoštevane pri razdelitvi. Pri tem mora pri vsaki od terjatev tudi točno navesti ali je bila vložena tožba v skladu z napotitvenim sklepom in kaj se je z njo zgodilo ter ali je morebiti ločitvena pravica prenehala. Nadalje bi moral pri vsaki terjatvi tudi jasno navesti, katere nepremičnine in drugi predmeti so bili že prodani in je bila kupnina že razdeljena, zaradi česar je prenehala ločitvena pravica, na katerih predmetih pa ločitvena pravica še obstaja. Prav tako bi moral točno navesti, v kakšnem znesku je posamezna terjatev že poplačana in kakšen je odstotek poplačila te terjatve do zdaj. Upravitelj je namreč tisti, ki je dolžan pripraviti popolno poročilo o poplačilih, sodišče prve stopnje pa je tisto, ki nato preveri, katero stališče je pravilno, torej ali je upnik poplačan v skladu s pravili stečajnega postopka ali ne. Sodišče ne more odločiti na podlagi nekonkretiziranih navedb upravitelja, da so zavarovane terjatve poplačane v celoti, ko na drugi strani upnik zatrjuje, da to ne drži.

10.Določba 101. člena ZFPPIPP določa, da sodnik, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna. Določba 118. člena ZFPPIPP določa razloge za razrešitev upravitelja, med njimi je tudi določba, da se upravitelj razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, kar nespoštovanje navodil sodišča prav gotovo je. Pritožbeno sodišče opozarja, da ne glede na to, da je bila zahteva upnika za razrešitev upravitelja pravnomočno zavrnjena, to ne pomeni, da njegova razrešitev ni mogoča tudi po uradni dolžnosti (119. člen ZFPPIPP).

11.Glede na navedeno je višje sodišče zaradi tega, ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP) izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Navodila za nadaljnji postopek izhajajo iz že podane obrazložitve. Višje sodišče ni moglo samo odpraviti očitanih kršitev, saj mora svoje delo najprej pravilno opraviti upravitelj, o čemer lahko nato odloča le sodišče prve stopnje, tega pa ni mogoče izvesti pred sodiščem druge stopnje, saj bi bila s tem strankam odvzeta pravica do pravnega sredstva.

12.Pritožbeno sodišče še opozarja, da je izpodbijani sklep izdala sodnica, ki je stečajni postopek vodila vse do odločitve Višjega sodišča v Ljubljani Cst 173/2025, ki je ob razveljavitvi tam izpodbijanega sklepa zadevo dodelilo v reševanje drugemu sodniku. Omenjeni sklep višjega sodišča je bil sicer izdan 7. 8. 2025, vendar pa je bil na spletnih straneh zaradi insolventnosti objavljen šele 5. 9. 2025, tukaj izpodbijani sklep pa je sodišče prve stopnje izdalo 3. 9. 2025 še po prvi sodnici. Zato višje sodišče zgolj opozarja, da se tudi ta izpodbijana odločba vrača v ponovni postopek sodnici, ki je bila določena ob predodelitvi zadeve.

-------------------------------

1To je bilo sodišču prve stopnje in upravitelju naloženo že v sklepih Cst 352/2023, točka 13. in ponovno Cst 172/2025, točka 7.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 101, 119, 363, 363/3, 364, 369

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.