Jedro

Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Taka kršitev je podana takrat, kadar izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti med drugim tudi zato, ker so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni oziroma sami s seboj v nasprotju. V nasprotju sami s seboj sta ugotovljeni odločilni pravni dejstvi, (1) da je B. B. direktorju toženke D. D. posredoval telefonsko številko neposrednega izvajalca E. E., iz česar bi logično sledilo, da sta pogodbo o popravilu elektro omarice sklenila toženka in E. E. in (2) da je B. B. direktorju toženke posredoval oba kontakta, torej tožnice oziroma E. E., iz česar pa sledi, da je toženka pogodbo o popravilu elektro omarice sklenila s tožnico oziroma z E. E. V prvem primeru je tožbeni zahtevek neutemeljen, v drugem pa je lahko utemeljen ali pa tudi ne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka plačati tožnici 691,14 EUR s pripadki (I. točka izreka). Hkrati je tožnici naložilo, da toženki povrne njene pravdne stroške v znesku 1.034,61 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, je tožnica v trditveni podlagi navedla, da je A., d. o. o. (zanjo B. B., v nadaljevanju _naročnik_) toženki naročila izvedbo montaže elektroinštalacije. Ker toženka naročenih del ni izvedla, je B. B. za izvedbo zaprosil tožnico kot podizvajalko toženke, s čemer je ta soglašala. Za opravljena dela je tožnica toženki izdala račun, toženka pa ga je zavrnila. Nato sta se C. C. kot predstavnik tožnice in direktor toženke D. D. po telefonu, pa tudi osebno v pisarni B. B. dogovorila za plačilo opravljenega dela.

3. Toženka pa naj bi bila navedla, da je bila, ko je prejela naročilo _naročnika_, zasedena z delom. Zato je direktor toženke D. D. prosil B. B., naj mu posreduje kontakt E. E., ki je taka dela za _naročnika_ že izvajal. B. B. je to storil, nato pa se je direktor toženke z E. E. dogovoril za montažo, za katero bi mu toženka plačala 300,00 EUR. Toženka je zanikala, da bi v pisarni B. B. prišlo do dogovora.

4. Kot sporna je sodišče v izpodbijani sodbi izpostavilo tri vprašanja: (1) ali je toženka kot izvajalka izvedbo del ‒ menjavo elektro omarice naročila tožnici kot svoji podizvajalki, (2) ali sta se C. C. (predstavnik tožnice) in direktor toženke D. D. na sestanku v pisarni B. B. dejansko dogovorila za plačilo opravljenega dela in (3) če sta se, za kolikšen znesek sta se dogovorila.

5. Zapisalo je (9. točka obrazložitve), da je _direktor toženke D. D._ izpovedal, (1) da se je za izvedbo del dogovoril z E. E., ki ima svoje podjetje in je dela že prej izvajal pri _naročniku_ ter (2) da na sestanku pri B. B. do dogovora ni prišlo; da je _E. E._ izpovedal, (1) da že od nekdaj opravlja storitve direktno preko tožnice, (2) da je tudi tokrat za opravljene storitve izstavil račun tožnici, (3) da mu je tožnica storitve plačala, (4) da mu je navodila v zvezi z zamenjavo elektro omarice dal predstavnik tožnice _C. C._ in (5) da pa je o tem govoril tudi z direktorjem toženke; da je _B. B._ izpovedal, (1) da je menjavo elektro omarice naročil pri toženki, (2) da je zato, ker se je zadeva zavlekla, kontaktiral direktorja toženke D. D. in mu predlagal katerega od podizvajalcev, ki so že poprej opravljali podobna dela in (3) da mu je predlagal oziroma poslal kontakt ‒ ne ve točno od koga, od tožnice ali pa od E. E.; ter da je _C. C._ izpovedal, (1) da je bil s strani _naročnika_ kontaktiran glede pomoči pri izdelavi elektro omare, (2) da je zato pri stalnem partnerju E. E. preveril kapacitete glede tega in (3) da sta se naprej glede termina dogovarjala E. E. in D. D. (direktor toženke), (4) da je bilo na sestanku pri B. B. dogovorjeno, da naredijo dobropis toženki, ta pa, da bo po tistem račun poravnala.

6. V 7. točki obrazložitve je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je _naročnik_ toženki oddal naročilo menjave omarice na enem od svojih žerjavov (nesporno med strankama), (2) da toženka zaradi zasedenosti k opravi del ni mogla pristopiti, (3) zato sta se B. B. in direktor toženke D. D. dogovorila, da bo B. B. D. D. posredoval telefonsko številko izvajalca E. E., s. p. (_izrecno je zapisalo_: neprerekane navedbe toženke in priloga B1 in B2), (3) da se je direktor toženke po telefonu 21. 11. 2017 z E. E. dogovoril za opravo del (_izrecno je zapisalo:_ neprerekane navedbe toženke in priloga B6), (4) da prvič E. E. del ni mogel izvesti, ker je predviden čas montaže zamudil, v tem času pa je prišlo do okvare na drugem dvigalu in so dvigalo, na katerem naj bi se izvajala dela, potrebovali v proizvodnji, drugič pa je E. E. dela izvedel skupaj s sodelavcem, za kar sta potrebovala 7 ur (neprerekane navedbe toženke in izpoved E. E. in B. B.) in (5) da je tožnica 27. 12. 2017 toženki izstavila račun v znesku 1.098,00 EUR, s katerim ji je zaračunala 36 ur dela montaže elektro omarice po ceni 25,00 EUR/uro in DDV (priloga A3).

7. Presodilo je, da sta pogodbo o zamenjavi omarice sklenila neposredno toženka in E. E. Zato je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo.

**Pritožba tožnice in odgovor toženke**

8. Proti tej sodbi se je tožnica pravočasno pritožila "zaradi bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka in kršitve ustavnih pravic". Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zahtevala pa je tudi povrnitev stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka s pripadki.

9. V odgovoru na pritožbo pa je toženka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K odločitvi o pritožbi**

10. Pritožba je utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

11. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_Razlog za razpis glavne obravnave pred višjim sodiščem_

12. Upoštevajoč pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba protispisna (III. točka pritožbe), ker da je sodišče prve stopnje v drugi alineji 7. točke obrazložitve _zapisalo, da se je "D. D. dogovoril z B. B., da mu posreduje kontakt E. E."_, kot priča zaslišani B. B. pa je v resnici _izpovedal, da "je ob kontaktu z direktorjem tožene stranke predlagal kakšnega od podizvajalcev naročnika, na primer podjetje F. oziroma E. E."_, kar naj bi pomenilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče razpisalo glavno obravnavo.

13. Na glavni obravnavi je ugotovilo, da ne tožnica ne toženka za rešitev spora s poravnavo nista zainteresirani. V soglasju s strankama pa je prebralo izpovedi direktorja toženke D. D., pooblaščenca tožnice C. C. in prič B. B. ter E. E. _Odgovori na odločilne pritožbene navedbe_

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica z vsemi ostalimi pritožbenimi navedbami ponavlja dejanske navedbe, podane pred sodiščem prve stopnje in izpodbija dejansko stanje. Pri čemer so tudi prav vsi citirani judikati, s katerimi utemeljuje svoja stališča, povezani z ugotavljanjem dejanskega stanja. Z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa kot rečeno, v SMV ni mogoče uspeti.

15. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje iz razlogov, povzetih v 12. točki te obrazložitve, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je tehnične narave. Podana je takrat, kadar sodišče v svojo sodbo napačno povzame vsebino listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov. Tega pa sodišče prve stopnje ni storilo. Pač pa je v zvezi s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Taka kršitev pa je podana takrat, kadar izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti med drugim tudi zato, ker so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni oziroma sami s seboj v nasprotju.

16. V nasprotju sami s seboj sta ugotovljeni odločilni pravni dejstvi, (1) da je B. B. direktorju toženke D. D. posredoval telefonsko številko neposrednega izvajalca E. E. (druga alineja 7. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), iz česar bi logično sledilo, _da sta pogodbo o popravilu elektro omarice sklenila toženka in E. E._ in (2) da je B. B. direktorju toženke posredoval oba kontakta, torej tožnice oziroma E. E. (9. točka obrazložitve), iz česar pa sledi, _da je toženka pogodbo o popravilu elektro omarice sklenila s tožnico oziroma z E. E_. V prvem primeru je tožbeni zahtevek neutemeljen, v drugem pa je lahko utemeljen ali pa tudi ne.

17. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj zagrešene kršitve ne more samo odpraviti. Razlog je v tem, da je pritožbeno sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje. Zagrešena postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa terja ponovno dokazno oceno vseh izvedenih dokazov, te pa pritožbeno sodišče ne sme opraviti.

_Napotki za nadaljnji postopek_

18. V novem sojenju bo moralo sodišče, ob tem, ko bo odpravljalo _zagrešeno postopkovno kršitev, ponovno dokazno oceniti_ izpovedi vseh prič in strank. Upoštevati bo moralo, da je iz razpravnega zapisnika (9. in 10. stran, list. številka 177 in 178) razvidno, da je _B. B. (naročnik_) izpovedal, da je direktorju toženke za podizvajalca predlagal tožnico oziroma E. E. Da je nato na ponovno vprašanje strokovnega sodelavca, čigave podatke je (B. B.) dal direktorju toženke, odgovoril, da tega sedaj ne more 100 % trditi, da je lahko dal podatke od tožnice, lahko pa tudi od gospoda E. E., ali pa od obeh, rekoč: "Saj veste, daš podatek, daš številko, pa naj se potem zmenijo ... ker to ni bila, kako naj rečem, moja naloga". Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zapisalo (9. točka obrazložitve), da izpovedi priče B. B. ni moglo upoštevati, ker da je dogodke zaradi poteka časa pozabil. Taka ocena je morda pravilna, morda pa ni. Ne upošteva dejstva, da je B. B. zaposlen pri poslovnem partnerju obeh pravdnih strank in kot tak morda zainteresiran, da ostane z obema strankama v dobrih odnosih. Poleg tega se pri ocenjevanju te priče sodišče prve stopnje ni opredelilo do tistega dela izpovedi B. B., kjer pojasnjuje, da je _naročnik_ večkrat delal s tožnico in da je ta kot podizvajalca tudi večkrat angažirala E. E. Torej se je tega spominjal. Zato bi ta del njegove izpovedi sodišče prve stopnje moralo dokazno ovrednotiti.

19. Prav tako bo _zaradi zagrešene absolutne postopkovne kršitve_ moralo ponovno oceniti tudi izpoved E. E., za katerega je v 9. točki obrazložitve zapisalo, da mu more verjeti. Zakaj ne, ni pojasnilo. E. E. je kot bistveno izpovedal, (1) da je o tem, kaj mora storiti, govoril tako s predstavnikom tožnice kot z direktorjem toženke, (2) da je za opravljene storitve izstavil račun tožnici in da mu je ta naročeno delo plačala, pa tudi, (3) da mu je direktor toženke za delo v zvezi z elektro omarico ponujal 300,00 EUR, vendar mu je on odgovoril "da se tu nima kaj meniti, da naj se o tem zmeni s C. C. iz F. d. o. o., in da je bila s tem zanj zadeva zaključena". Oceniti bo moralo, ali so ti deli E. E. izpovedi prepričljivi ali ne in če ne, zakaj ne, zlasti pa, ali zgolj dejstvo, da se je E. E. o zamenjavi omarice pogovarjal (tudi) z direktorjem toženke, ob tem, da je bila pokvarjena njena elektoro omarica, zadošča za zaključek, da sta bila v poslovnem razmerju le E. E. in toženka.

20. Izpoved B. B. in izpoved E. E. bo, prav tako _zaradi zagrešene absolutne postopkovne kršitve,_ v novem sojenju moralo primerjati tudi z izpovedjo C. C. (pooblaščenec tožnice) in D. D. (direktor toženke). Prvi je med drugim trdil, da je bilo na sestanku pri B. B. dogovorjeno, da naredijo dobropis toženki in ga bo ta poravnala, drugi pa je to zanikal. Pri oceni izpovedi slednjega sodišče ne bo smelo spregledati, da je sama toženka v 1. točki odgovora na tožbo navedla, da je direktor toženke spor okrog plačila želel s tožnico rešiti sporazumno. Zato bo moralo pojasniti, kakšen pomen ima ta navedba pri ocenjevanju verodostojnosti tega dela izpovedi direktorja toženke, ob upoštevanju dejstva, da se v spisu nahaja tudi tožničin dobropis (A2).

21. Napotki za novo sojenje so zelo podrobni. Pritožbeno sodišče jih je ob tem, ko je zaradi zagrešene postopkovne kršitve izpodbijano sodbo razveljavilo, tako natančno nanizalo zato, ker je obrazložitev izpodbijane odločitve premalo natančna, ocena izvedenih dokazov pa povsem abstraktna in kot taka povsem neprepričljiva. Sodišče prve stopnje je namreč zapisalo, da šteje izpoved direktorja toženke D. D. za verodostojno in podprto z materialnimi dokazi v spisu, izpovedim E. E. in C. C. glede tega, komu je toženka naročila izvedbo podizvajalskih del, pa ne more slediti, ker sta izjavi teh prič v nasprotju z _materialnimi dokazi_ v spisu (9. odstavek obrazložitve izpodbijane sodbe). S katerimi _materialnimi dokazi_ naj bi bila izpoved ene zaslišane osebe podprta, druge pa ne, ni obrazložilo. Z golim citiranjem označb prilog (npr. B6, B1, B2 in B3), brez pojasnila, kaj predstavljajo, sodišče ni opravilo ocene izvedenih dokazov. Premajhna je bila zavest sodišča prve stopnje glede tega, da je v SMV pritožbeno sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kar zahteva, da sodišče prve stopnje vso pozornost posveti prav temu vprašanju. Brez tega namreč sodba ne more biti materialno pravno pravilna.

22. Glede na zgornje razloge bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju upoštevati vse zgornje napotke (prvi odstavek 362. člena ZPP).

23. Če bo ob ponovni oceni dokazov prišlo do zaključka, da je bil v tem sporu E. E. podizvajalec tožnice, ta pa podizvajalka toženke, bo moralo vso pozornost posvetiti vprašanju, za kolikšen znesek sta se stranki pogodili. Izhajati bo moralo iz dejstva, da sta obe stranki gospodarski družbi in kot taki v prvi vrsti vsaka od njiju zainteresirana za kar čim višji dobiček. Med drugim pa ne bo smelo spregledati III. točke navedb tožnice (list. št. 57).

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

24. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo tretjega odstavka 165. člena ZPP.