Jedro

S trditvijo, da polagalcu ploščic ni dala navodila, da sme prevzeti ploščice druge nianse in da ploščic ne bi naročila, če bi vedela, da tožeča stranka ne razpolaga z zadostno količino ploščic enake nianse, tožena stranka smiselno uveljavlja prekoračitev pooblastil njenega zastopnika, ki je kljub opozorilu tožeče stranke, da je del ploščic druge nianse, pogodbo s tako dogovorjeno izpolnitvijo sklenil. Vendar tožena stranka ne ugovarja dejstvu, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena, pač pa uveljavlja jamčevalne zahtevke iz 488. člena ZOR (znižanje kupnine in povračilo škode zaradi nepravilne izpolnitve). Uveljavljanje teh zahtevkov pa predpostavlja, da je bila kupoprodajna pogodba veljavno sklenjena. Glede na to, da je bila pogodba sklenjena, kot je bilo zgoraj že obrazloženo, za nakup ploščic delno druge nianse, o napakah izpolnitve niti ni moč govoriti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče vzdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.štev. X Ig 948/95 z dne 3.7.1995 v 1. in 3. točki izreka in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje oziroma sodbo spremeni. Navedla je, da je izrecno zahtevala marmorne plošče v enotni niansi in jih je kupila na podlagi vzorca. Tožeča stranka ne more naročiti izvajalcu del, kako naj prikrije napako. Uporabiti bi bilo potrebno določila o poslovodstvu brez naročila oziroma 538. člen ZOR. O spremembi naročenega in dobavljenega blaga bi tožeča stranka morala opozoriti toženo stranko, pa tega ni storila. Sicer pa tožena stranka po 485. členu ZOR ne izgubi pravice, sklicevati se na napako, če je zanjo tožeča stranka vedela, kar pa izhaja tako iz dosedanje dokumentacije, kot tudi navedb tožeče stranke same. Tožena stranka je zato zahtevala znižanje kupnine v višini vtoževanega zneska, skladno s 500. členom ZOR. Priglasila je pritožbene stroške. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Pritožba ni utemeljena. Iz trditev same tožene stranke, ki jih je povzelo v razlogih sodbe tudi prvostopno sodišče, izhaja, da je tožena stranka pooblastila za prevzem spornih ploščic polagalca le-teh. Iz neprerekanih trditev tožeče stranke pa izhaja, da je polagalcu ploščic blago izročila na podlagi naročilnice, ki jo je prinesel polagalec, ob izročitvi ploščic pa polagalca seznanila, da je 6 m2 ploščic druge nianse. S tako izpolnitivjo na podlagi izdane naročilnice je polagalec ploščic soglašal in jo tudi sprejel. S prejemom naročilnice in istočasno izročitvijo blaga delno druge nianse, v kar je polagalec ploščic privolil, je bila torej sklenjena kupoprodajna pogodba med tožečo stranko kot prodajalcem in toženo stranko kot kupcem, zastopano po polagalcu ploščic. Slednji je namreč nastopal v vlogi zastopnika tožene stranke (1. odstavek 84. člena ZOR). Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da tožeča stranka o spremembi nianse ni obvestila tožene stranke. Pomen določil o zastopanju je prav v tem, da zastopnikova volja nadomestuje voljo zastopanca, zato se šteje, da je izjavljena volja zastopnika dejansko tudi volja zastopanca. S trditvijo, da polagalcu ploščic ni dala navodila, da sme prevzeti ploščice druge nianse (list.štev. 16) in da ploščic ne bi naročila, če bi vedela, da tožeča stranka ne razpolaga z zadostno količino ploščic enake nianse (list.štev. 9), tožena stranka smiselno uveljavlja prekoračitev pooblastil njenega zastopnika, ki je kljub opozorilu tožeče stranke, da je del ploščic druge nianse, pogodbo s tako dogovorjeno izpolnitvijo sklenil. Vendar tožena stranka ne ugovarja dejstvu, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena (primerjaj 87. člen ZOR), pač pa uveljavlja jamčevalne zahtevke iz 488. člena ZOR (znižanje kupnine in povračilo škode zaradi nepravilne izpolnitve). Uveljavljanje teh zahtevkov pa predpostavlja, da je bila kupoprodajna pogodba veljavno sklenjena. Če pa je tako, se tožena stranka ne more sklicevati niti na določilo 485. člena ZOR o neizgubi pravic, sklicevati se na napako, če je bila prodajalcu znana, niti na 2. odstavek 500. člena ZOR, po katerem lahko ob zahtevku prodajalca uveljavlja znižanje kupnine. Glede na to, da je bila pogodba sklenjena, kot je bilo zgoraj že obrazloženo, za nakup ploščic delno druge nianse, o napakah izpolnitve niti ni moč govoriti. Prvostopno sodišče je torej materialnopravno pravilno odločilo. Pritožbenih trditev, da je kupila ploščice po vzorcu, pa pritožbeno sodišče ni presojalo, ker so nedopustne pritožbene novote (1. odstavek 496. a člena ZPP). Ob povedanem pritožba ni utemeljena. Ker pa prvostopno sodišče tudi ni zagrešilo uradno upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odstavka 354. člena ZPP, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP). Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama trpeti svoje pritožbene stroške. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur.l. RS št. 26/99).