Jedro

Izločitev sodnikov pa je namenjena le zagotovitvi nepristranskega sojenja kot odraza ustavne pravice do sodnega varstva in ne odpravi nepravilnosti v postopku odločanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Podpredsednik Višjega sodišča v Kopru je s sklepom zavrnil zahtevo tretjega toženca za izločitev treh višjih sodnikov istega sodišča. 2. Zoper tak sklep je tretji toženec vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo spremembo tako, da se zahtevi za izločitev ugodi oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne predsedniku Višjega sodišča v Kopru v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tretji toženec je predlagal izločitev vseh treh članov senata Višjega sodišča v Kopru s sklicevanjem na 6. točko 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Dva od teh sodnikov sta namreč že enkrat odločala o pritožbi tožeče stranke v istem gospodarskem sporu in je senat tej pritožbi ugodil ter zadevo vrnil v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Okoliščine za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP naj bi bile po mnenju tretjega toženca podane, ker je sodišče druge stopnje pri prvotnem odločanju o zadevi odločilo v sorazmerno kratkem času, navedbe tožene stranke iz odgovora na pritožbo pa naj bi prezrlo, s čimer naj bi sodišče druge stopnje kršilo načelo kontradiktornosti in ustavno procesna jamstva iz 22. in 23. člena Ustave RS.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je podpredsednik višjega sodišča pravilno odločil, da te okoliščine ne pomenijo razloga za izločitev višjih sodnikov. Dejstvo, da se sodniki pomotoma niso opredelili do odgovora na pritožbo, samo zase ne more pomeniti njihove pristranskosti, niti vzbuditi dvoma v njihovo nepristranskost. Stranka ima za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka (enako VS v sklepu Cpg 7/2018 z dne 28. 8. 2018 in Cpg 1/2010 z dne 6. 4. 2010), če so ta v posameznem postopku še na voljo. Izločitev sodnikov pa je namenjena le zagotovitvi nepristranskega sojenja kot odraza ustavne pravice do sodnega varstva in ne odpravi nepravilnosti v postopku odločanja. Zato tudi to, da je bila zadeva v obravnavanem primeru vrnjena v ponovno odločanje in tretji toženec pravnega sredstva zoper odločitev višjega sodišča nima (se bo pa o zadevi ponovno odločalo), na odločitev ne vpliva.

6. Enako velja glede hitrosti odločanja. Podpredsednik višjega sodišča je v sklepu pojasnil, da je povprečni čas reševanja sodnice poročevalke mag. Jane Petrič znašal 1,6 meseca, to je toliko, kolikor časa je porabila za odločanje v obravnavani zadevi. Očitku o nenavadno kratkem času reševanja torej niti ni mogoče pritrditi. Na presojo tudi ne vpliva, da naj bi bila zadeva obsežna in kompleksna.

7. Ker pritožba ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).