Jedro

V primeru spremembe dohodka na družinskega člana med šolskim letom je potrebno uporabiti 23. člen Pravilnika o štipendiranju le v primeru, da so izpolnjeni pogoji oz. razlogi, navedeni v tem členu in je mogoče vlogo za priznanje pravice do republiške štipendije obravnavati med šolskim letom. Za presojo izpolnjevanja materialnega pogoja (cenzus) se uporabi določba 56. člena ZZZPB.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se razveljavi odločba toženca opr. št. 390-2752/00-214 z dne 20.6.2000 ter da se tožnici prizna pravica do republiške štipendije za šolsko leto 1997/98. Zoper sodbo se pritožuje tožnica in sicer zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju tožnice se pogoji za pridobitev republiške štipendije, ki so opredeljeni v 56. členu ZZZPB uporabljajo tudi v primerih, ko se vloge podajajo med šolskim letom, saj podzakonski akt ne more zaostrovati pogojev določenih v zakonu. Republiška štipendija je namenjena otrokom iz manj premožnih družin, z namenom, da se jim sploh omogoči šolanje. Že samo dejstvo, da je tožničina mama postala brezposelna, je torej, ne glede na razlog izgube zaposlitve, pomenilo, da je tožnica upravičena do republiške štipendije. Tudi v primeru, če oče tožnice ne bi bil dolžan preživljati svoje žene, pa je izguba materinega dohodka vplivala na to, da je oče tožnice moral k preživljanju tožnice prispevati večji delež. S tem v zvezi se tožnica sklicuje na 49. člen ZZZDR, ki določa, da za preživljanje družine prispevata zakonca v sorazmerju s svojimi možnostmi. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Tožnica priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP). Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi. Glede pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91 - 38/94 - ZZZPB) ne daje direktne podlage, da bi se vloge za pridobitev pravice do republiške štipendije zaradi spremembe v višini dohodka obravnavale tudi med šolskim letom. Zakon namreč v 56. členu določa le osnovno merilo za pridobitev republiške štipendije (cenzus). Skladno z 2. odst. 56. člena ZZZPB lahko pravico do republiške štipendije uveljavljalo dijaki in študenti, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in izhajajo iz družin, v katerih dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta ne presega 100 % zajamčene plače po zakonu in dijaki ter študenti, ki se šolajo v kraju izven stalnega bivališča in izhajajo iz družin, v katerih dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta ne presega 130 % zajamčene plače po zakonu in redno izpolnjujejo učne oz. študijske obveznosti. Glede na navedeno določbo se torej cenzus primerja z dohodkom na družinskega člana, kakršen je znašal v drugem trimesečju tekočega leta. V 59. členu pa zakon pooblašča ministrstvo, pristojno za delo, da s podzakonskim predpisom uredi podrobnejša merila za dodeljevanje republiških štipendij. Podrobnejša merila so torej urejena s Pravilnikom o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 29/93 do 39/97 - pravilnik). Pogoji za dodelitev štipendije pa so razvidni iz skupnega razpisa kadrovskih štipendij, ki jih na podlagi 58. člena ZZZPB objavi zavod za vsako šolsko leto. Skladno z objavljenim razpisom, je torej potrebno vloge za pridobitev pravice do republiške štipendije oddati v roku, kot so določeni v razpisu, kajti v nasprotnem primeru se omenjene vloge skladno s 1. odst. 22. člena pravilnika štejejo za zamujene. V 23. členu pravilnika pa je posebej določeno, da se vloge izjemoma obravnavajo tudi med šolskim letom in sicer v primeru, če se v družini prosilca zniža dohodek na družinskega člana zaradi povečanja števila nepreskrbljenih družinskih članov, ki so jih starši prosilca dolžni preživljati po Zakonu o družinskih razmerjih, zaradi smrti vzdrževalca ali razveze zakonske skupnosti ali če je prosilec zaradi stečaja delovne organizacije izgubil kadrovsko štipendijo. Torej le v primeru prej citiranih okoliščin, je možno vlogo izjemoma obravnavati tudi med šolskim letom, pri čemer pa se tudi v tem primeru pogoje za pridobitev pravice do republiške štipendije presoja po 56. členu ZZZPB, torej ali dohodek družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta presega predpisan cenzus. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da v primeru 23. člena pravilnika ne gre za zaostrovanje pogojev v primerjavi z zakonskimi določbami. Zakon je namreč določitev podrobnejših meril prepustil podzakonskemu predpisu, torej pravilniku. Glede na navedeno je torej potrebno v primeru spremembe višine dohodka na družinskega člana uporabiti določbe pravilnika, saj zakon s tem v zvezi nima posebnih določb. S tem, ko je tožničini mami v mesecu septembru 1997 prenehalo delovno razmerje, se je prav gotovo zmanjšal tudi dohodek na družinskega člana, vendar pa razen v primeru, da gre za stanje po 23. členu pravilnika, tega dejstva med šolskim letom ni mogoče upoštevati. Po stališču pritožbenega sodišča v predmetni zadevi ni podano dejansko stanje po 23. členu pravilnika, kajti število nepreskrbljenih družinskih članov, ki so jih starši prosilca dolžni preživljati po zakonu, se ni povečalo, kar je prepričljivo obrazložilo že prvostopno sodišče, zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju omenjenega ne navaja znova. Pravno irelevantno je tudi sklicevanje tožnice na 49. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, torej, da za preživljanje družine prispevata zakonca v sorazmerju s svojimi možnostmi. Pravico do republiške štipendije je namreč mogoče priznati le v primeru, da so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, torej da ni presežen predpisan cenzus. Ker je v predmetni zadevi ta cenzus presežen, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Skladno s 1. odst. 36. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 - ZDSS) tožnica nosi sama svoje stroške pritožbe.