Jedro

Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje predlagateljeve procesne sposobnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče zapuščinski postopek po pok. A. A. 2. Oporočni dedič B. B. je dne 30. 5. 2019 vložil predlog za prenos pristojnosti (tega in drugih) postopkov na drugo okrajno sodišče. Meni, da mu na Okrajnem sodišču v Ljubljani ni zagotovljeno pošteno, pravično in ustavno predvideno sojenje; sodišče in večina sodnikov naj bi bili prekomerno pristranski, sodniki naj bi zavestno kršili zakone in izkrivljali pravo ter se upirali odločbam Ustavnega sodišča RS. Sodniki naj bi mu z odvzemom poslovne sposobnosti preprečevali dostop do sodišča. V zvezi s postopkom odvzema poslovne sposobnosti je bila s sklepoma VS RS II DoR 502/2018 in II DoR 496/2018 z dne 16. 5. 2019 dopuščena revizija. Okrajno sodišče v Ljubljani naj bi mu kršilo številne ustavne in konvencijske pravice. Obširno pojasnjuje podrobnosti in zatrjuje nepravilnosti nepravdnega postopka za odvzem njegove poslovne sposobnosti (opr. št. N 385/2014) ter postopka za vrnitev poslovne sposobnosti (opr. št. N 745/2018). V zvezi s tu obravnavanim zapuščinskim postopkom navaja, da ga je pristojna sodnica ponovno prekinila s sklepom z dne 11. 6. 2018, čeprav naj bi višje sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in prekinitev razveljavilo. Meni, da bo zaradi dolgotrajnega postopanja sodišča njegov dedni delež v celoti uničen, nastala pa mu bo škoda v višini 250.000,00 EUR. Nadaljevanje prekinjenega postopka ne bi bilo nezakonito. Predlagatelj citira odločbo Ustavnega sodišča Up-799/13 v zvezi s kriteriji videza objektivne nepristranskosti sodišč. Meni, da okoliščine, ki jih opisuje v predlogu v zvezi s postopanjem ljubljanskih sodišč, utemeljujejo dvom v objektivno nepristranskost teh sodišč oziroma katerega koli sodnika teh sodišč.

**Odločitev o predlogu**

3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno le to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema tudi različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče, tako da je mogoče šteti, da so vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Ni pa namen 67. člena ZPP omogočiti stranki doseči prenos svoje zadeve v odločanje drugemu sodišču zgolj zato, ker stvarno in krajevno pristojno sodišče ni odločilo skladno z njenimi pričakovanji.

6. Okoliščin, ki jih predlagatelj navaja, ni mogoče subsumirati pod standard „drugega tehtnega razloga“. Sodnikom ljubljanskega okrožja očita nestrokovno, nezakonito in neustavno vodenje postopkov ter procesno in materialnopravno zmotne odločitve. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje predlagateljeve procesne sposobnosti. Razumljivo je, da predlagatelj take odločitve subjektivno dojema kot omejevanje dostopa do sodišča, vendar pa gledano objektivno, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, ne gre za utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodišč.

7. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.