Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti (zvin vratne hrbtenice).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 1.333.800 SIT z zakonskimi zamudnimi obresti od datumov in zneskov, ki so navedeni v izreku sodbe, ter ji, ravno tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi, povrniti stroške postopka v znesku 133.134 SIT. Kar je zahtevala tožeča stranka več, je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Po ugotovitvah izvedenca, ki sta jih obe sodišči v celoti sprejeli, je tožnik trpel bolečine le 55 dni. Za tako bolečinsko obdobje mu je bila, kljub neugodnostim, ki jih je trpel med zdravljenjem, prisojena bistveno previsoka odškodnina. Enako velja za odškodnino iz naslova prestanega strahu, predvsem pa za odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti. Gibljivost tožnikove hrbtenice je dobra, v treh gibih pa celo povsem normalna. V premajhni meri je bilo upoštevano dejstvo, da tožnik še vedno opravlja enako delo kot pred poškodbo. Reviziji naj se ugodi, prisojena odškodnina pa zmanjša za 590.000 SIT.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevane (386. člen ZPP) bistvene kršitve pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se ugotavljajo samo, če jih revident izrecno in določno uveljavlja.

Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Obe sodišči sta pravilno uporabili tudi materialno pravo.

Iz ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je tožnik utrpel zvin vratne hrbtenice. Po ugotovitvah sodišča je zaradi te poškodbe trpel trajne hude bolečine dva dni, občasne hude tri dni, trajne srednje bolečine štiri dni, občasne srednje močne bolečine sedem dni, trajne zmerne bolečine osemnajst dni in občasne pojemajoče zmerne bolečine enaindvajset dni. Pri kirurgu je moral opraviti dva neprijetna pregleda, vratno hrbtenico so mu štirikrat rentgensko eksponirali, štirinajst dni pa je moral uporabljati plastično ovratnico, ki jo je odstranjeval le pri higieni vratu. Na fizioterapijo je bil napoten kar osemindvajsetkrat, šestnajstkrat pa je bil ambulantno pregledan. Za navedene pretrpljene telesne bolečine in neugodnosti, ki so zdravljenje spremljale, mu je bilo prisojeno denarno zadoščenje v znesku 500.000 SIT, kar je tudi po presoji revizijskega sodišča v skladu s kriteriji, ki so navedeni v določbi 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in tedaj tudi v skladu z materialnim pravom.

Po ugotovitvah sodišča je tožnik utrpel strah ob poškodbi, ki je trajal še nadaljnjih enaindvajset dni, saj je bil zaradi poškodovane hrbtenice in težav, ki so zdravljenje spremljale, upravičeno zaskrbljen za usodo svojega zdravja. Prisojenih 90.000 SIT zato ne predstavlja "pretirano visoke odškodnine", kot zmotno zatrjuje revizija.

Po končanem zdravljenju ima tožnik ob vratni hrbtenici leve mišice malo bolj napete kot na desni strani, predvsem zjutraj pa ima "okorel" vrat. Kot brusilec mizarskega in kovinskega orodja ima pri delu pogosto prisiljeno držo, zaradi česar se v hrbtenici pojavljajo bolečine. Tožnik, ki je bil ob poškodbi star štiriindvajset let, ima po končanem zdravljenju zaradi delno omejene gibljivosti vratne hrbtenice težave pri predklonu, zaklonu in rotaciji v desno, težave pa se pojavljajo tudi pri fleksijskih obremenitvah, neprevidnih hitrih gibih in pri prenašanju težjih bremen. Zaradi opisanih težav so njegove splošne življenjske aktivnosti zmanjšane za deset odstotkov, zaradi česar duševno trpi. Denarno zadoščenje v znesku 700.000 SIT je zato tudi po presoji revizijskega sodišča v skladu z določbama 200. in 203. člena ZOR in je tudi primerljivo z odškodninami, ki so bile oškodovancem prisojene v podobnih primerih.

Iz navedenih razlogov revizija tožene stranke ni utemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP).