Jedro

Tožnik je vložil več prošenj z enako vsebino in sicer želi BPP za zastopanje na prvi in drugih stopnji v kazenskem postopku. Tožena stranka je ugotovila, da je o isti upravni zadevi že bil voden postopek, zato je tožnikovo prošnjo za BPP pravilno zavrgla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novem mestu po predsednici sodišča – Organ za brezplačno pravno pomoč, odločilo, da se prošnja tožnika za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), zavrže. Tožena stranka kot podlago navaja drugi odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnik je vložil več prošenj za BPP z enako vsebino in sicer je bila pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu 17. 6. 2012 vložena prošnja za BPP za zastopanje na prvi in drugi stopnji v kazenskem postopku I Kpd 63268/2011 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Sodišče je prošnjo obravnavalo pod opr. št. Bpp 289/2012 in jo 27. 6. 2012 z odločbo zavrnilo. Tožnik je prošnjo z enako vsebino 18. 6. 2012 podal tudi pri Okrožnem sodišču v Mariboru, ki je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Novem mestu. To navedeno prošnjo obravnava pod opr. št. Bpp 311/2012. Ker je tožena stranka o vsebinsko identični prošnji za BPP kot v predmetnem postopku že odločila z odločbo Bpp 289/2012 z dne 27. 6. 2012, je tožnikovo prošnjo za BPP kot nedovoljeno zavrgla na podlagi 4. alineje prvega odstavka 129. člena ZUP.

2. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in meni, da gre za pravno- formalno in birokratsko zavračanje njegove prošnje za BPP. Tožniku Okrožno sodišče v Novem mestu do sedaj še ničesar ni odobrilo. Gre za nedoslednosti, nepravilnosti in nespoštovanje zakona. Tožena stranka vse prejete prošnje tožnika zavrača. Navedeno ravnanje ni v skladu z načeli pravne države. Vsebinsko tožnik predlaga, da naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik izpodbija odločbo Bpp 311/2012 z dne 30. 7. 2012, s katero je tožena stranka tožnikovo prošnjo za BPP zavrgla. Tožnik je v predmetni zadevi zaprosil za BPP v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru I Kpd 63268/2011. Tožena stranka je prošnjo zavrgla zaradi njene nedopustnosti. Svojo odločitev je oprla na določilo drugega odstavka 34. člena ZBPP, na podlagi katerega pristojni organ za BPP postopa po določbah ZUP, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. V skladu s 129. členom ZUP mora organ po prejemu zahteve preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka. Če organ ugotovi, da je o isti upravni zadevi že bil voden upravni ali sodni postopek oz. je bilo o njej že pravnomočno odločeno in je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, vlogo zavrže. Tožnik gradi tožbo na posplošenih trditvah, ki pravilnosti izpodbijane odločbe konkretno ne grajajo in se zgolj pavšalno sklicuje na kršitev zakonske pravice do BPP. V dokaz, da je tožena stranka o identični prošnji že odločala, tožena stranka prilaga odločbo Bpp 289/2012, zoper katero pa tožnik ni vložil tožbe in je tako pravnomočna. Do žaljivih navedb tožnika, v katerih žali delo in odločitev tožene stranke, se tožena stranka ni opredeljevala. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

6. Iz listin upravnega spisa in tožnikove tožbe izhaja, da tožnik v predmetni zadevi pavšalno ugovarja kršitev pravice do BPP ter kršitev zakona, pri čemer pa kršitev v ničemer ne konkretizira in tako ugovorov sodišče ne more presoditi. Sodišče v danem primeru ni našlo kršitev določb postopka. Tožena stranka je na podlagi 129. člena ZUP preizkusila ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka. Tožnik je namreč vložil več prošenj z enako vsebino in sicer želi BPP za zastopanje na prvi in drugi stopnji v kazenskem postopku I Kpd 63268/2011 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Ker je tožena stranka ugotovila, da je o isti upravni zadevi že bil voden postopek, je tožnikovo prošnjo za BPP povsem pravilno zavrgla. Iz listin upravnega spisa namreč nesporno izhaja, da je bilo o identični prošnji za BPP kot je v danem primeru že odločeno z odločbo Bpp 289/2012. Tako je po presoji sodišča tožena stranka povsem pravilno tožnikovo prošnjo za BPP kot nedovoljeno zavrgla na podlagi 4. alineje prvega odstavka 129. člena ZUP.

7. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

8. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.