Jedro

O predlogu za preživljanje zakonca, podanem v postopku za razvezo zakonske zveze, se odloča v istem postopku, torej po pravilih nepravdnega postopka, ki velja za razvezo zakonske zveze.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepravdni postopek v delu, v katerem se nanaša na plačilo preživnine za zakonca (vključno s predlogom za izdajo začasne odredbe), ustavi in se po pravnomočnosti nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.

2.Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep predlaga njegovo razveljavitev oziroma spremembo tako, da se tudi izločeni del obravnava v okviru nepravdne zadeve in obravnavanje ostalega dela zadeve (glede skrbništva in razveze zakonske zveze) obravnava po pravilih pravdnega postopka.

Sodišče razpolaga z vsemi bistvenimi podatki in dokazi za odločitev o preživnini. Z izločitvijo zahtevka prihaja do podvajanja dokazovanja in podaljševanja postopka. Tak potek ni v korist otrok. Dejstva so medsebojno povezana. Delitev na pravdni in nepravdni del v tem primeru ni smiselna. Glede skrbništva in varstva otrok mu ustreza pravdni postopek, saj bo nasprotna stranka dolžna dokazovati svoje trditve, za katere nima podlage, glede preživnine pa dodatna postopkovna kompleksnost ni potrebna, ker so relevantna dejstva že znana.

Ker je nasprotna stranka uporabila dokumente, ki verjetno niso bili pridobljeni na zakonit način, predlaga, naj sodišče državno tožilstvo obvesti o sumu kaznivih dejanj zoper zasebnost in človekove pravice.

3.Predlagateljica ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Izpodbijana odločitev temelji na stališču, da se po Zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) o predlogu zakonca za preživljanje ne odloča po pravilih nepravdnega, ampak pravdnega postopka. Ker ta postopek ni naveden med postopki, o katerih se odloča v nepravdnem postopku, gre za zadevo, o kateri se odloča po pravilih pravdnega postopka. Navedeno stališče je zmotno.

6.Po 100. členu Družinskega zakonika lahko nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze. O predlogu za razvezo zakonske zveze se na podlagi 80. člena ZNP-1 odloča v nepravdnem postopku. V skladu s tretjim odstavkom 85. člena ZNP-1 je odločitev o preživljanju zakonca sestavni del sklepa o razvezi zakonske zveze. ZNP-1 tako dovolj izrecno določa, da se o predlogu za preživljanje zakonca, podanem v postopku za razvezo zakonske zveze, odloča v istem postopku, torej po pravilih tistega postopka, ki velja za razvezo zakonske zveze.

7.Ker je nasprotni udeleženec predlog za določitev preživnine podal v postopku za razvezo zakonske zveze, v 19. členu ZNP-1 ni podlage za ustavitev postopka in obravnavanje zadeve po pravilih pravdnega postopka.

8.Ostale pritožbene navedbe se ne nanašajo na pravilnost izpodbijane odločitve. Pritožbeno sodišče zato nanje ne odgovarja.

9.Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 100 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 19, 80, 85, 85/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.