Jedro

Tožnik ni vložil nepopolne ali nerazumljive vloge, temveč je nesporno med strankami obkrožil obrazec v rubriki, ki se nanaša na lastništvo nepremičnin, tako da je z obkrožitvijo, da ni lastnik nepremičnin, navedel neresnične podatke. Takšno prikazovanje podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, pa je zakonsko sankcionirano v določbah petega odstavka 20. člena ZBPP, ne samo z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožene stranke, številka Bpp 2284/2012 z dne 13. 2. 2013, je odločeno, da se prošnja z dne 12. 12. 2012 prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) zavrne kot neutemeljena (točka 1 izreka). V 2. točki izreka je odločeno, da prosilec A.A. v roku 6 mesecev od dneva izdaje te odločbe, ne more vložiti nove prošnje za dodelitev bpp.

Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev bpp zaradi izvršilnih postopkov. V obrazcu Prošnja za dodelitev bpp je izrecno navedel oziroma obkrožil, da ni solastnik nobenih nepremičnin, tudi ne kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki daje dohodek. Na podlagi izpiska iz zemljiške knjige, katerega je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti, je ugotovljeno, da je prosilec solastnik do 3/20 celote nepremičnin s parcelnimi številkami 908/2, 908/1, 1069/2, 815/1, 819/0, 17/0, 21/1, 1068/2, 498/3, 934/1, 1068/1, 1069/1, 934/2, 21/3 in 818/0 vse k.o. …. To pomeni, da je prosilec v prošnji navedel neresnične podatke, da ni lastnik nobenih nepremičnin. V skladu s prvim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki je podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za bpp. Peti odstavek 20. člena ZBPP določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za bpp o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za bpp. Tožena stranka navaja še sodbe II U 446/2010 z dne 2. 2. 2011 in II U 19/2011 ter II U 262/2012 z dne 22. 8. 2012, v katerih gre za enako dejansko in pravno stanje.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilno uporabo materialnega prava ter procesno kršitev določb postopka. Navaja, da je laično izpolnil in vložil obrazec za bpp, gre za starejšega invalida in upokojenca, prava in uradnih postopkov neveščega prosilca. Organ ga pri vložitvi prošnje ni opozoril na izpolnjevanje obrazca, še manj mu nudil strokovno pomoč pri njegovem izpolnjevanju. Prosilec je v času izpolnjevanja obrazca za bpp, sicer vedel za parcele številka 908/2, 908/1, 1069/2, 815/1, 819/0, 17/0, 21/1, 1068/2, 498/3, 934/1, 1068/1, 1069/1, 934/2, 21/3 in 818/0 vse k.o. …. Nepremičnine so obremenjene z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve in sicer je na bremenilnem delu zemljiškoknjižnega izpiska navedena naslednja prepoved: „Na podlagi Sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju z dne 2. 4. 1998, številka D 188/98 se pri A.A. lastnih 3/30 vknjiži prepoved odtujitve v korist B.B.“. Zaradi slednje prepovedi, ki je vknjižena na vseh navedenih nepremičninah, tožnik z zemljišči ne more razpolagati. Zaradi te prepovedi je laično sklepal, da le ta niso popolnoma njegova, zato je v obrazcu označil, da nima nepremičnin.

V nadaljevanju se tožnik sklicuje na določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta v prvem odstavku 67. člena določa, da če je vloga nepopolna in nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Tako bi morala ravnati tudi tožena stranka in tožnika v roku 5 delovnih dni opozoriti in ga pozvati na njihovo odpravo. Tožena stranka v tem postopku sama po uradni dolžnosti pridobiva podatke iz uradnih evidenc in tako ugotovljeni podatki so šele predmet ugotovitvenega postopka. Organ je v samem postopku bistveno kršil določila postopka, ker je dejansko stanje napačno presodil na podlagi laične izjave prosilca in ne na podlagi uradno pridobljenih podatkov. Organ bi moral prosilca, ko je ugotovil podatke iz zemljiške knjige, opozoriti na tako ugotovljena dejstva ter mu dati možnost, da se o njih izjavi, česar pa ni storil. Neutemeljena je tudi prepoved iz II. točke izreka odločbe, ko je tožniku prepovedano v roku 6 mesecev vložiti novo prošnjo za bpp. Določba petega odstavka 20. člena ZBPP določa, da če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za bpp o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za bpp. Prosilca zadenejo posledice takšne prepovedi šele, če je organ na podlagi napačnih podatkov izdal odločbo in prosilcu odobril bpp in ne že v samem konkretnem postopku odločanja. Samo v primeru, ko bi organ prosilcu izdal odločbo o dodelitvi bpp, pa bi kasneje ugotovil nepravilnost podatka, na podlagi katerega mu je odobril bpp, bi prosilcu lahko izrekel prepoved. Odločitev v 2. točki izreka je tako neutemeljena. Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne v ponovno obravnavanje in presojo. Predlaga razpis glavne obravnave in oprostitev plačila sodne takse, ker je glede na premoženjsko stanje ne more plačati .

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožnik zaradi starosti, invalidnosti in pravne neizkušenosti ni mogel pravilno izpolniti obrazca za dodelitev bpp in bi ga morala tožena stranka na to opozoriti, glede na določbe prvega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta zakonski člen določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. V obravnavanem primeru tožena stranka tožnikove vloge za dodelitev bpp ni zavrgla zaradi nepopolnosti ali nerazumljivosti, kot je to določeno v prvem odstavku 67. člena ZUP, temveč je prošnjo zavrnila kot neutemeljeno glede na njene vsebinske navedbe. Tožnik kot prosilec namreč ni vložil nepopolne ali nerazumljive vloge, temveč je nesporno med strankami obkrožil obrazec v rubriki, ki se nanaša na lastništvo nepremičnin, tako da je z obkrožitvijo, da ni lastnik nepremičnin, navedel neresnične podatke. Takšno prikazovanje podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, pa je zakonsko sankcionirano v določbah petega odstavka 20. člena ZBPP, ne samo z zavrnitvijo prošnje za dodelitev bpp, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za bpp. Tožnik se tudi ne more sklicevati na to, da mu je sicer znano solastništvo nepremičnin, vendar je zaradi zgoraj navedenih osebnih lastnosti menil, da te nepremičnine vsled vknjižene prepovedi odtujitve v korist B.B., ni treba v obrazcu prošnje navesti kot lastno premoženje.

Neutemeljena je nadaljnja tožbena trditev, da bi morala tožena stranka najprej odločiti o dodelitvi bpp, šele potem bi lahko izdala odločbo o prepovedi ponovnega vlaganja prošnje za bpp v roku 6 mesecev, s čimer je bistveno kršila določbe postopka. Takšno procesno odločanje ne izhaja iz 20. člena ZBPP, tako da je bila odločitev tožene stranke tudi o izreku prepovedi z isto izpodbijano odločbo pravilna in na zakonu utemeljena.

Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, da se opravi glavna obravnava, glede na to, da tožnik ni navajal dejstev in dokazov, ki bi bila pomembna za odločitev (druga alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Sodišče tudi ni odločalo o zahtevi za oprostitev plačila sodnih taks, glede na to, da se po določbah četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah, v postopku dodelitve bpp sodna taksa ne plačuje.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen. Ž Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.