Jedro

Niso potrebni stroški za sestavo pripravljalne vloge, v kateri stranka (ali stranski intervenient) le ponavlja že podane navedbe.

Upoštevaje drugi odstavek 12. člena Odvetniške tarife je sodišče prve stopnje le za storitve, opravljene pred 6. 4. 2019 utemeljeno priznalo stroške ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR, ne pa za storitve, opravljene po tem, ko so toženka in stranska intervenienta upravičeni do ustrezno nižjih stroškov glede na vrednost točke 0,60 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni: - v točki I izreka, tako da se stroški postopka, ki jih je dolžna toženi stranki plačati tožeča stranka, znižajo na 7.181,04 EUR; - v točki II izreka, tako da se stroški postopka, ki jih je dolžna drugemu stranskemu intervenientu plačati tožeča stranka, znižajo na 4.674,83 EUR; - v točki III izreka, tako da se stroški postopka, ki jih je dolžna tretjemu stranskemu intervenientu plačati tožeča stranka, znižajo na 7.154,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 89,60 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

IV. Tožena stranka in tretji stranki intervenient sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku naložilo, da plača pravdne stroške toženki v višini 7.877,94 EUR (točka I izreka sklepa), drugemu stranskemu intervenientu v višini 6.818,86 EUR (točka II izreka sklepa) in tretjemu stranskemu intervenientu v višini 8.004,22 EUR (točka III izreka sklepa), vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku osemdnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da se kot potrebni za pravdo ne priznajo stroški za sestavo pripravljalnih vlog, v katerih stranke le ponavljajo svoje navedbe in tako ne pripomorejo k rešitvi spora (Pdp 273/2019, II Cpg 276/2018). Upravičenost stranskega intervenienta do povračila stroškov se presoja samostojno, pri čemer je ključna koristnost njihovih dejanj v pravdi oziroma prispevek pri zbiranju procesnega gradiva. Stranka ne sme biti v bistveno slabšem položaju, kot bi bila, če se stranski intervenient ne bi udeleževal postopka (III Ips 59/2018). Tudi glede priznavanja stroškov pooblaščencu izven okrožja sodišča je sodna praksa ustaljena; ti stroški se ne priznajo (I Cp 1446/2021). Izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišče prve stopnje se le pavšalno sklicuje na določbe ZPP, pri čemer ne utemelji priznanih stroškov. Pooblaščenca stranskih intervenientov nista izkazala okoliščin, ki bi ju opravičevale do priznanja potnih stroškov in stroškov odsotnosti iz pisarne. Glede na vrednost spornega predmeta je sodišče prve stopnje tako toženki kot stranskim intervenientom priznalo previsoke stroške. Moralo bi upoštevati vrednost odvetniške točke 0,60 EUR (IV Cp 1372/2020). Bistven je čas odločanja o stroških. Stranskima intervenientoma ne bi smelo priznati stroškov za sestavo odgovorov na tožbo in pripravljalnih vlog, ki so bili nepotrebni. Drugi stranski intervenient je podal iste navedbe in predlagal iste dokaze kot toženka, pripravljalna vloga z dne 6. 6. 2019 je v določenih delih prepis pripravljalne vloge toženke z istega dne. V pripravljalni vlogi z dne 8. 1. 2020 je drugi stranski intervenient zgolj ponovil svoje dotedanje navedbe. Stranska intervenienta ne podajata odgovora na tožbo, te stroške jima je sodišče prve stopnje priznalo neutemeljeno, enako kot je toženki neutemeljeno priznalo stroške za sestavo pripravljalne vloge z dne 13. 9. 2020 (pravilno: 3. 9. 2020), ki jo je podala po prvem naroku za glavno obravnavo, ne da bi ji sodišče prve stopnje dodelilo rok za podajo in ne da bi odgovarjala na navedbe tožnika. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka in tretji stranski intervenient odgovarjata na pritožbo tožnika. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve, ki jo uveljavlja pritožba. Sprejelo je materialnopravno delno neutemeljeno odločitev.

6. Uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa jasno navedlo, katere stroške je toženki in stranskima intervenientoma priznalo in na kakšni podlagi, tako da je pritožbeno sodišče sprejeto odločitev lahko preizkusilo, pri čemer že načelno veljajo za obrazložitev stroškovnih odločitev v sodni praksi nekoliko nižji standardi.1

7. V zvezi s potnimi stroški pooblaščenca, ki ima sedež izven okrožja sodišča, sodna praksa sicer ni ustaljena,2 kot to navaja tožnik v pritožbi, je pa za odločitev v tej zadevi nebistvena; pooblaščenca drugega in tretjega stranskega intervenienta imata sedež znotraj okrožja Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (v Domžalah) in jima je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo tako potne stroške kot stroške odsotnosti iz pisarne.

8. Prvi odstavek 155. člena ZPP določa, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste, ki so za pravdo potrebni. V zvezi z navedeno določbo pritožba utemeljeno opozarja, da niso potrebni stroški za sestavo pripravljalne vloge, v kateri stranka (ali stranski intervenient) le ponavlja že podane navedbe. Ne glede na navedeno pa neutemeljeno z vidika potrebnosti za pravdo oporeka priznanju stroškov toženki za sestavo pripravljalne vloge z dne 3. 9. 2020; s to pripravljalno vlogo je odgovorila na nove navedbe prvega stranskega intervenienta v njegovi pripravljalni vlogi z dne 26. 5. 2020 in se opredelila do predloženih listin.

9. Pritožba utemeljeno graja priznanje stroškov za dve kratki pripravljalni vlogi (z dne 6. 6. 2019 in 8. 1. 2020) drugega stranskega intervenienta, v katerih je podal enake navedbe kot toženka. Strošek sestave navedenih dveh pripravljalnih vlog tako ni potreben za pravdo. Navedeno pa ne velja za pripravljalni vlogi tretjega stranskega intervenienta, v katerih je podal nove navedbe in tudi predlagal dokaze.

10. Tudi sicer tožnik v pritožbi utemeljeno graja priznanje stroškov glede na vrednost spornega predmeta. Sodna praksa glede vprašanja, ali se za storitve, opravljene do spremembe vrednosti točke (Sklep o spremembi vrednosti točke; Ur. l. RS, št. 22/2019; veljavnost od 6. 4. 2019), pri določitvi stroškov upošteva nespremenjena vrednost, sicer ni ustaljena.3 Pritožbeno sodišče je upoštevalo že zavzeto stališče v sklepu Pdp 736/2022 z dne 23. 2. 2023, temelječe na drugem odstavku 12. člena Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.), ki določa, da je dolžna stranka plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za davek na dodano vrednost, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji.

11. Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje le za storitve, opravljene pred 6. 4. 2019 – za odgovor na tožbo toženke glede na vrednost spornega predmeta (148.850,00 EUR) utemeljeno priznalo stroške v višini 1.600 točk (upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR; pri čemer ni utemeljeno priznalo stroškov za odgovor na tožbo drugemu in tretjemu stranskemu intervenientu, ki ga ne podata; gre za pripravljalno vlogo, ki opravičuje do nižjih stroškov, v deležu 75 % oziroma v višini 1.200 točk), ne pa za storitve, opravljene po tem, ko so toženka in stranska intervenienta upravičeni do ustrezno nižjih stroškov glede na vrednost točke 0,60 EUR, kot utemeljeno opozarja pritožba.

12. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje za posamezne storitve po 6. 4. 2019 priznalo previsoke stroške, in sicer - toženki za tri pripravljalne vloge namesto trikrat 1.050 točk trikrat 1.200 točk, za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo namesto 1.400 točk 1.600 točk in za zastopanje na ostalih narokih namesto petkrat 700 točk petkrat 800 točk; pravilno priznani stroški toženke znašajo 11.840 točk, skupaj z materialnimi stroški 11.968,4 točk oziroma 7.181,04 EUR; - drugemu stranskemu intervenientu, ki ni upravičen do stroškov za sestavo dveh pripravljalnih vlog, poleg tega da mu je neutemeljeno priznalo stroške za sestavo odgovora na tožbo – pravilno je upravičen do stroškov za sestavo pripravljalne vloge v višini 1.200 točk, za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo namesto 1.400 točk 1.600 točk in za zastopanje na ostalih narokih namesto trikrat 700 točk trikrat 800 točk; pravilno priznani stroški drugega stranskega intervenienta znašajo 6.260 točk, skupaj z materialnimi stroški 6.332,6 točk oziroma še z davkom na dodano vrednost in potnimi stroški 4.674,83 EUR.

- tretjemu stranskemu intervenientu, poleg tega da mu je neutemeljeno priznalo stroške za sestavo odgovora na tožbo – pravilno je upravičen do stroškov za sestavo pripravljalne vloge v višini 1.200 točk, za pripravljalno vlogo 1.050 točk namesto 1.200 točk, za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo namesto 1.400 točk 1.600 točk in za zastopanje na ostalih narokih namesto štirikrat 700 točk štirikrat 800 točk; pravilno priznani stroški tretjega stranskega intervenienta znašajo 9.600 točk, skupaj z materialnimi stroški 9.706 točk oziroma še z davkom na dodano vrednost in potnimi stroški 7.154,00 EUR.

13. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep, tako da je stroške, ki jih je tožnik dolžan plačati toženki, znižalo s 7.877,94 EUR na 7.181,04 EUR, stroške, ki jih je dolžan plačati drugemu stranskemu intervenientu, s 6.818,86 EUR na 4.674,83 EUR in stroške, ki jih je dolžan plačati tretjemu stranskemu intervenientu, z 8.004,22 EUR na 7.154,00 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

14. Ker sicer niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika delno kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP; toženka je tožniku, ki je s pritožbo delno uspel (v deležu 16 %), dolžna plačati ustrezen delež za pravdo potrebnih stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP, prvi odstavek 155. člena ZPP) glede na vrednost izpodbijanega sklepa (22.701,02 EUR). Pritožbeno sodišče mu je priznalo 750 točk za sestavo pritožbe (tožnik je sicer podal dve pritožbi, ki sta na sodišče prispeli istega dne; tožnik je upravičen do stroškov za sestavo pritožbe; v navedeno so že zajeti stroški za posvet s stranko in pregled listin), kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 559,98 EUR. Glede na delni uspeh mu je toženka dolžan plačati 89,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

16. Pritožbeno sodišče ni priznalo stroškov za sestavo odgovorov na pritožbo toženki in tretjemu stranskemu intervenientu, ker ti glede na izpodbijani sklep o pravdnih stroških niso za pravdo potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Sklepa VSL II Cp 1876/2019 z dne 8. 5. 2020, VDSS Pdp 62/2022 z dne 15. 2. 2022. 2 Sodba VSL II Cp 325/2021 z dne 8. 4. 2021, sklep VDSS Pdp 380/2021 z dne 19. 8. 2021; drugače sklep VSL I Cp 1446/2021 z dne 23. 9. 2021. 3 Sklepa VSL I Cp 405/2022 z dne 12. 7. 2022, I Cp 478/2022 z dne 14. 7. 2022; drugače sklepa VSL I Cpg 178/2021 z dne 2. 2. 2022, I Cpg 257/2021 z dne 7. 7. 2021.