Jedro

Pristojno sodišče, ki po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje pravdni postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ), mora odvetnika pozvati k predložitvi pooblastila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v novo sojenje.

Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti razveljavilo dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, VL 129663/2008 z dne 4. 2. 2009 in zavrnilo tožbeni zahtevek. Ni upoštevalo pripravljalne vloge tožeče stranke, vložene po odvetniku D. Š., ker slednji ni predložil pooblastila. Tožeča stranka ni podala dejanske podlage tožbenega zahtevka, ki mu je sicer tožena stranka obrazloženo nasprotovala v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je tožeča stranka pritožila s sklicevanjem na pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da določba petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvideva samo zavrženje tožbe ali pritožbe. Prvo sodišče bi pooblaščenca po drugem odstavku 98. člena ZPP moralo pozvati k predložitvi pooblastila. Postopek se je začel z elektronskim predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, preko sistema COVL, ki ne omogoča vložitve pisnega pooblastila, nadaljeval pa se je kot pravdni postopek. Pravdno sodišče je pooblaščenca pozvalo, naj vloži pripravljalno vlogo, ne pa tudi pooblastilo tožeče stranke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da bi sodišče prve stopnje moralo odvetnika D. Š. pozvati k predložitvi pooblastila tožeče stranke. Odvetnik je 23. 12. 2008 v elektronski obliki vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v katerem se je skliceval na pooblastilo tožeče stranke (upnika) z dne 11. 12. 2008. Okrajno sodišče v Ljubljani – COVL, ga je pozvalo k dopolnitvi predloga s popolnimi podatki dolžnice, nato pa izdalo sklep o izvršbi, ki ga je po dolžničinem ugovoru delno razveljavilo in sklenilo, da bo o zahtevku v pravdnem postopku odločilo Okrajno sodišče na Ptuju. Tudi pravdno sodišče je odvetniku D. Š. najprej dopustilo zastopanje, saj mu je vročilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi in ga pozvalo, naj odgovori.

5. Ob takšnem postopku ni več pravilno ravnati po petem odstavku 98. člena ZPP, po katerem sodišče odvetnika ne pozove k predložitvi pooblastila in mu ne dopusti, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže. Navedena določba je uporabna, ko odvetnik začne pravdni postopek ali vloži pritožbo brez pooblastila, zaradi česar se tožba oziroma pritožba zavržeta. Kadar pa odvetnik postopek lahko začne brez predložitve pooblastila ga mora sodišče na kasnejšo spremembo oziroma na potrebo po predložitvi pooblastila opozoriti.

6. Ob vložitvi predloga za izvršbo odvetniku D. Š. po takratni določbi trinajstega odstavka 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 93/2007) ni bilo treba predložiti pooblastila in je zadoščalo, da se je nanj skliceval. Po spremenjenem devetem odstavku 29. člena ZIZ (Ur. l. RS, št. 51/2010) odvetnikom, ki vlagajo predloge za izvršbo v elektronski obliki, izrecno ni treba prilagati pooblastil. Pristojno sodišče, ki po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje pravdni postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ), mora odvetnika pozvati k predložitvi pooblastila. Brez tega ni niti podlage za vročanje dolžnikovega ugovora upnikovemu odvetniku. Šele, če odvetnik na poziv ne predloži pooblastila, sodišče po tretjem odstavku 98. člena ZPP nadaljuje postopek, ne da bi upoštevalo njegova pravdna dejanja. Seveda pa mora v takem primeru dolžnikov ugovor vročiti osebno upniku (tožniku). Peti odstavek 98. člena ZPP predvideva zavrženje tožbe ali pravnega sredstva, ki ju vloži odvetnik brez pooblastila, medtem ko je sodišče prve stopnje, iz razlogov domnevnega pomanjkanja pooblastila in neupoštevanja pripravljalne vloge, tožbeni zahtevek zavrnilo, kar prav tako kaže na nepravilno uporabo te določbe.

7. Pritožbena graja zmotne uporabe materialnega prava v resnici predstavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj z nezakonitim neupoštevanjem pripravljalne vloge tožeči stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje ni vsebinsko obravnavalo tožbenega zahtevka, česar pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, zaradi česar je po prvem odstavku 354. člena ZPP, v zvezi s

442. členom ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pridržanje odločitve o pritožbenih stroških za končno odločbo je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.