Jedro

Ni naloga sodišča, da opravi natančen (matematičen) izračun višine otrokovih potreb in jih nato (ponovno matematično) prilagodi materialnim zmožnostim staršev. Določitev preživnine ni računska operacija, temveč je vrednotno vprašanje. Sodišče mora zato med otrokovimi potrebami na eni strani in materialnimi zmožnosti staršev na drugi vzpostaviti ustrezno vrednotno sorazmerje.

Izrek

Pritožbama zoper sodbo se delno ugodi in se sodba spremeni tako, da se preživnina za T. in S. M. zviša na znesek 160,00 EUR za vsakega, preživnina za G. M. pa se zniža na 170,00 EUR.

Vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

Toženo stranko se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je tožnik zahteval znižanje preživnine za vse tri mladoletne otroke zaradi spremenjenih razmer. Sodišče je zahtevku delno ugodilo in preživnino z zneska 300,00 EUR mesečno za vsakega izmed otrok, znižalo na znesek 128,75 EUR za T. M., 137,99 EUR za S. M. in 184,55 EUR za G. M.. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnika v višini 606,70 EUR in zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožbo zoper sodbo vlagata obe pravdni stranki, tožena stranka pa izpodbija tudi sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožnik navaja, da ima zakonita zastopnica toženih strank več premoženja kot ga ima sam, kot tudi višje dohodke, sodišče pa je poleg tega prenizke ocenilo njegove življenjske stroške. Podrobno in obširno pojasnjuje, v katerih postavkah so bile potrebe otrok ovrednotene previsoko in smatra, da je sodišče napačno upoštevalo dejstvo, da so otroci 104 dni v letu v njegovi oskrbi. Izpodbija tudi stroškovno odločitev, saj je s svojim zahtevkom uspel v več kot 50%, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da ponovno preveri tudi sklenjeno sodno poravnavo o stikih staršev z otroki.

Tožena stranka je na pritožbo tožnika odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev, v svojih razlogih pa se v bistvenem sklicuje na svoje pritožbene navedbe.

Tožena stranka v pritožbi opozarja na dobro premoženjsko stanje tožnika in na dejstvo, da je materina plača dejansko nižja od tožnikove, upoštevati pa je potrebno tudi nematerialni prispevek k vzgoji otrok. Smatra, da je potrebno upoštevati, da zlasti T. intenzivno trenira smučanje, zato bi morala biti preživnina določena višje. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, ki je preživnino znižalo zaradi dejstva, da so otroci 104 dni v letu pri očetu. Pavšalno izpodbija stroškovno odločitev, pritožuje pa se tudi zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožnik v odgovoru na pritožbo tožene stranke predlaga njeno zavrnitev, pri čemer v svojih trditvah povzema razloge glede premoženjskega stanja matere in potreb otrok, ki jih je ponudil že v pritožbi.

Pritožbi zoper sodbo sta delno utemeljeni, pritožba tožene stranke zoper sklep pa je v celoti utemeljena.

Pri znižanju preživnine je bilo kot bistveno spremenjeno okoliščino potrebno šteti zlasti znižane dohodke tožnika (prej je prejemal 2.450,00 EUR, sedaj 1.420,00 EUR mesečno), vendarle pa je kot relevantne pri določitvi preživnine treba šteti tudi dohodke matere (1.340,00 EUR osebnega dohodka, 360 EUR z oddajo nepremičnine v najem, iz dohodninske napovedi pa izhaja tudi dodaten zaslužek iz pogodbenega razmerja v višini 2.200,00 EUR bruto letno) in življenjske potrebe otrok, ki jih sodišče prve stopnje natančno ugotovilo in izračunalo.

Pritožbeno sodišče v tej zvezi opozarja, da ni naloga sodišča, da opravi tako podroben (matematičen) izračun višine otrokovih potreb in jih nato (ponovno matematično) prilagodi materialnim zmožnostim staršev. Določitev preživnine ni računska operacija, temveč je vrednotno vprašanje. Sodišče mora zato med otrokovimi potrebami na eni strani in materialnimi zmožnosti staršev na drugi, vzpostaviti ustrezno vrednotno sorazmerje. Oceniti mora koliko približno znašajo potrebe otroka glede bistvenih življenjskih dobrin. Takšno oceno pa sodba sodišča prve stopnje vsebuje. Tako se pritožbeni izračuni tožnika o tem, katera izmed osnovnih potreb otrok je bila numerično določena previsoko, izkažejo kot nerelevantni.

Iz istega razloga je pritožbeno sodišče poseglo v dosojeno preživnino. Pri določitvi preživnine, kot izhaja iz izreka te sodne odločbe, je upoštevalo zlasti novo razmerje med mesečnimi prihodki obeh staršev, pa tudi dejstvo, da so otroci skoraj tretjino leto zaupani v oskrbo tožniku, saj je breme preživljanja otrok v tem času na njem. Premoženjsko stanje zavezancev na odločitev o višini ni vplivalo. To je namreč posledica delitve skupnega premoženja zakoncev, poleg tega je poudariti, da je mati na eni strani lastnica nepremičnine, v kateri biva z otroki, tožnikovo premoženje pa obsega denarno izplačilo, s katerim si bo ta lahko uredil nadaljnje bivanje. Tudi potrebe otrok se v bistvenem niso spremenile. Glede na povedano in upoštevajoč opisano vrednotno tehtanje, je pritožbeno sodišče zaključilo, da primerna preživnina za T. in S. znaša 160 EUR (za vsakega izmed njiju). Za G. je sodišče preživnino nekoliko znižalo in sicer na 170 EUR, pri čemer je kot relevantno okoliščino za nekoliko višjo preživnino, glede na starejša otroka, upoštevalo dejstvo, da G. še vedno obiskuje vrtec in so s tem povezane finančne obveznosti nekoliko višje.

V zvezi s predlogom tožnika, da naj se na pritožbeni stopnji ponovno preveri sodna poravnava o stikih staršev z otroki, sodišče druge stopnje pojasnuje, da pritožbeno sodišče ne more posegati v del zahtevka, glede katerega je bila sklenjena sodna poravnava. Stranke lahko sodno poravnavo izpodbijajo samo s tožbo po določbi 392. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP (1)).

Po določbi 413. člena ZPP sodišče o stroških postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči po prostem preudarku. Glede na to, da gre za spor o preživljanju mladoletnih otrok ter so ti (in ne mati) tožene stranke, pritožbeno sodišče smatra, da je skladno z načelom pravičnosti, da se odločitev o stroških spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka tako pred sodiščem prve kot druge stopnje.

Iz enakih razlogov pa je sodišče tožene stranke po določbi 168. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o sodnih taksah (2) oprostilo plačila sodnih taks v postopku.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 5. alineji 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (3) in 3. točki 365. člena ZPP.

(1) Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB3 do 45/2008. (2) Uradni list RS, št. 20/2004 - UPB1. (3) Uradni list RS, št. 69/2004 - UPB1.