Jedro

Ob upoštevanju dejstva, da ima tožena stranka sedež na območju sodišča in je angažirala odvetnika izven tega območja, pri tem pa ne gre za zahtevnejši primer ali zadevo zaupnejše narave, stroški nastali iz naslova odsotnosti odvetnika iz pisarne v času poti in potni stroški niso potrebni stroški.

Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo tudi stroške konference s stranko in končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da je dolžna tožeča stranka v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 889,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 13154/2008 z dne 31. 03. 2008, razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne (I. točka izreka). Odločilo je, da je dolžna tožeča stranka toženi v roku 8 dni povrniti njene pravdne stroške v višini 978,04 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe izdane v postopku v sporih majhne vrednosti torej ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče, ko odloča o pritožbi, vezano na ugotovljeno dejansko podlage sodbe prvostopenjskega sodišča. 7. Tožeča stranka od tožene na temelju drugega odstavka 468. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) terja plačilo škode, ki ji je nastala, ker zaradi napake v dokumentaciji (napačna številka šasije vozila) pri toženi stranki kupljenega polpriklopnika ni mogla opraviti tehničnega pregleda polpriklopnika in ga posledično (do odprave napake) tudi ni mogla uporabljati. Vtoževana škoda predstavlja znesek, ki ga je tožeča stranka plačala za najem drugega polpriklopnika v času, ko svojega ni mogla uporabljati.

8. Dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki ne more biti predmet preizkusa na drugi stopnji, je ugotovitev, da je tožena stranka tožeči v času, ko ta ni mogla uporabljati kupljenega polpriklopnika, brezplačno ponudila nadomestni polpriklopnik, ponudbe pa tožeča stranka ni sprejela. Na podlagi takšne ugotovitve je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti po četrtem odstavku 243. člena OZ. Stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala (ali preprečila (1)) škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko zahteva druga stranka zmanjšanje odškodnine. V kolikor bi tožeča stranka sprejela ponudbo tožene stranke o brezplačni uporabi nadomestnega polpriklopnika, ji škoda v višini najema polpriklopnika ne bi nastala, zato tožeča stranka ni upravičena do njene povrnitve.

9. Pritožba z opozarjanjem na navedbe zakonitega zastopnika tožene stranke, izostanek pisnih dokazov o dani ponudbi tožene stranke za brezplačen najem polpriklopnika in na korespondenco med pravdnima strankama izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. Slednja predstavlja uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ni dopusten pritožbeni razlog.

10. Pritožbenemu sodišču tudi ni razumljivo nekonkretizirano pritožbeno opozarjanje na omejitev lastninske pravice tožeče stranke po določbah Stvarnopravnega zakonika. Odškodninske posledice napak na kupljeni stvari urejajo določbe OZ, ki jih je sodišče prve stopnje skladno z zgoraj obrazloženim pravilno uporabilo in zadostno utemeljilo.

11. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi glede odločitve o glavni stvari niso podani in da je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke glede odločitve o glavni stvari (točka I izreka izpodbijane sodbe) kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Utemeljena pa je pritožba v delu, v katerem izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o povračilu dela stroškov postopka tožene stranke. Ob upoštevanju dejstva, da ima tožena stranka sedež na območju sodišča in je angažirala odvetnika izven tega območja, pri tem pa ne gre za zahtevnejši primer ali zadevo zaupnejše narave, stroški nastali iz naslova odsotnosti odvetnika iz pisarne v času poti in potni stroški niso potrebni stroški po 155. členu ZPP. Sodišče prve stopnje je nadalje toženi stranki neutemeljeno priznalo tudi stroške konference s stranko in končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih postavkah odvetniškega zastopanja (a contrario 39. tarifna številka Odvetniške tarife). Skladno z navedenim je zato pritožbeno sodišče odmerjene stroške zmanjšalo za stroške odsotnosti v pisarni (40 točk), potnih stroškov (11,10 EUR), konferenco s stranko (50 točk) in poročila stranki (50 točk) in je odločitev sodišča prve stopnje pod točko II izreka sodbe (upoštevaje določbe Odvetniške tarife, Zakona o sodnih taksah in Zakona o davku na dodano vrednost) spremenilo (3. točka 365. člena ZPP) tako, da je tožeči stranki naložilo v plačilo 889,83 EUR stroškov tožene stranke.

13.Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela zgolj v manjšem stroškovnem delu, je pritožbeno sodišče odločilo, da nosi sama svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP).

(1) Glej sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 37/2009 z dne 17. 04. 2012.