Jedro

Sodišče izhaja iz predpostavke, da katerega od prejemkov iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP dolžnik dejansko tudi prejema. Če ga ne prejema, so po presoji pritožbenega sodišča iz stečajne mase izvzeti vsi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena določnega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog dolžnice za odobritev izplačila regresa.

2. Zoper navedeni sklep je laično pritožbo vložila dolžnica s predlogom, da se ji od regresa 650,0 EUR nakaže vsaj 500,00 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog dolžnice za odobritev izplačila regresa (v znesku 650,00 EUR), ker v stečajno maso v postopku osebnega stečaja spada tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom, razen prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ oz. so izvzeti iz izvršbe v omejenem obsegu po 3. odstavku 389. člena ZFPPIPP, med temi prejemki pa regresa ni.

5. Po 3. odstavku 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase izvzeti tudi prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojenca v kazenskih zavodih do višine minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi do višine prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Citirano določilo torej opredeljuje eksistenčni minimum sredstev za preživetje dolžnika in oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, ki torej v stečajno maso ne spadajo. Navedena določba ZFPPIPP, kot posledično tudi sodišče, izhaja iz predpostavke, da katerega od prejemkov iz 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP dolžnik dejansko tudi prejema. Če ga ne prejema, so po presoji pritožbenega sodišča iz stečajne mase izvzeti vsi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v 3. odstavku 389. člena določnega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.

6. Iz prošnje – predloga dolžnice pa izhaja, da je brez zaposlitve in brez sredstev za preživljanje sebe in svojih dveh mladoletnih in šoloobveznih otrok, prejela pa je regres, ki ji je bil zarubljen v korist stečajne mase. Izhajajoč iz zgoraj obrazložene smiselne razlage 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP se tako pokaže, da prvostopenjsko sodišče zaradi zgolj formalistične razlage 389. člena ZFPPIPP dejanskega stanja, relevantnega za presojo utemeljenosti dolžničinega predloga, to je zneska mesečnih prejemkov dolžnice, sploh ni ugotavljalo.

7. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni dolžničini pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).