Jedro

Materialno pravo je zmotno uporabljeno, če pritožbeno sodišče ugotavlja, da se za storjeno hujšo kršitev delovne obveznosti mora obvezno izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja, in se pri tem poziva da določbo splošnega akta, ki pa tega ne določa.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Stroški revizijskega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Delovno sodišče je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa disciplinske komisije tožene stranke z dne 3.10.1990, s katerim je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja in sklepa komisije za varstvo pravic z dne 9.11.1990, s katerim je bil zavrnjen tožnikov ugovor, posledično je sodišče zavrnilo tudi druge tožnikove zahtevke. Sodišče je ugotovilo, da si je tožnik kot vodja gojišča rib v dneh 19. in 20.9.1990 prilastil 17 kg rib, ki jih je na nedovoljen način ulovil v ribogojnem rezervatu, in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi po 5. točki 113. člena Pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke in zlorabo pooblastil po 8. točki istega člena.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, enako kot sodišče prve stopnje, da je tožnik brancine ulovil v gojišču in da so v tem njegovem ravnanju podani znaki hujših kršitev delovnih obveznosti, katerih je bil spoznan za odgovornega ter da mu je bil zakonito izrečen najstrožji disciplinski ukrep, saj je za take kršitve ukrep prenehanja delovnega razmerja obligatoren.

Tožnik je zoper pravnomočno drugostopno sodbo pravočasno vložil revizijo, v kateri uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji navaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb, tako ne do navedbe, da se glede ulovljenih rib 19.9.1990 ni ugotavljala količina in kako so bile ulovljene, ker tega dne ribe niso bile zasežene, kot to zmotno navaja sodišče druge stopnje. Dalje revident v 22. alinejah navaja trditve, do katerih se naj pritožbeno sodišče ne bi opredelilo. S tem so po navedbah revidenta bile pred sodiščem druge stopnje storjene takšne napake, da je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Skladno z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorja.

Revizija je utemeljena.

Kot je že navedeno tožnik uveljavlja oba revizijska razloga, obrazložil pa je le razloge za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ne pa tudi uveljavljene zmotne uporabe materialnega prava. Vendar pa mora revizijsko sodišče po določbi 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo oziroma, da uporabo materialnega prava ni ustrezno obrazložilo. Sodišče navaja, da je za tožniku očitani hujši kršitvi delovne obveznosti predviden obligatorni izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja in da zato nižji sodišči nista bili dolžni ugotavljati kvalifikatornih okoliščin, ki jih določa 89. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93). Spisu priložen Pravilnik o delovnih razmerjih z datumom 17.12.1984, po katerem bi se naj tožnikove kršitve delovnih obveznosti obravnavale, v 116. členu določa, da se ukrep prenehanja delovnega razmerja mora izreči za kršitev delovne obveznosti po 1. točki 113. člena. Torej samo za kršitev iz 1. točke 113. člena, ki določa kot hujšo kršitev delovne obveznosti samo neupravičeno izostajanje z dela nad pet delovnih dni v šestih mesecih. Kršitvi, ki ju je po ugotovitvah nižjih sodišč storil tožnik (iz 5. in 8. točke 113. člena pravilnika), v 1. točki nista zajeti. Ker sodišče ni navedlo drugih razlogov (eventuelno spremembo pravilnika) za obligatoren izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, revizijsko sodišče ugotavlja, da je materialno pravo zmotno uporabljeno, ker odločitev sodišča temelji na zmotni razlagi določbe 116. člena pravilnika.

Glede uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče po določbi 375. člena ZPP dolžno presoditi le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (ne vseh), in samo za te navedbe je dolžno navesti razloge, zakaj jih je upoštevalo oziroma zakaj jih ni upoštevalo.

Zaradi navedenega je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP ugodilo reviziji in izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v ponovno sojenje.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 3. odstavka 166. člena ZPP.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).